Franja

nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.

2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.

3. metaf.
a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.

Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V.

nutzen, nützen intransitiv koristiti, biti koristen; transitiv uporabljati, Erfindungen, Patente: izkoriščati; figurativ pomagati (was nützt ... kaj pomaga ..., das kann uns wenig nutzen to nam bo kaj malo pomagalo)

o (predlog) of; about; on; at, upon; in

o pravem času in time, at the right time
o božiču at Christmas
o dejavnosti Inštituta za... about (ali on) the activities of the Institute for...
nimam informacij o tem I have no information on this point
govoriti o vojni to speak (ali to talk) about the war
govorili smo o njem we were talking about him
kaj misliš o tem? what do you think of that?
pisati o revoluciji to write about the revolution
kaj veš o njih? what do you know about them?
pripovedovati, povedati o čem to tell of something
predavanje o čem a lecture on something
govoriti o nekem predmetu to talk on a subject

o¹ predlog: über, von; reči: zu (kaj rečeš/praviš o novem zakonu? was sagst du zum neuen Gesetz?; o tej temi ni hotel govoriti zu diesem Thema wollte er sich nicht äußern)

o (predlog) à, de, sur, au sujet de

o pravem času à temps
govoriti o čem parler de quelque chose
zakon o združenem delu la Loi sur le travail associé
kaj menite o tem? qu'en pensez-vous?
nič ne vem o njem je ne sais rien au sujet de lui

o predl.
1. s tož. ob, na, za: udariti nogom o kamen ob kamen; objesiti pušku o zid na steno; tresnuti koga o zemlju ob tla; otimati se o vlast za oblast; svadati se o šta za kaj
2. z mest. o, ob, na: puška visi o zidu na steni; živjeti o svom trošku ob svojem strošku; živjeti o kruhu i vodi ob kruhu in vodi; govoriti o svome bratu o svojem bratu; visiti komu o vratu viseti komu na vratu; o Novoj godini ob novem letu; o glavi mu rade po življenju mu strežejo

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

ob a; junto a

ob treh a las tres
ob nedeljah los domingos
ob zori al alba
ob oknu junto a la ventana
ob prejemu a la entrega
ob tej priliki en esta (ali con tal) ocasión
ob mojih stroških a costa mía
ob (vzdolž) vrtu a lo largo del jardín
biti ob svoj denar quedarse sin dinero
pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg; hacer perder a alg a/c; desposeer de (ali quitar) a/c a alg

ob-aemulor -ārī (ob in aemulārī) srd vzbuditi (vzbujati) zoper kaj, (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)kačiti: illi obaemulati sunt me in non Deo Tert.

občudováti to admire; to have an admiration for

občudováti lepoto pokrajine to admire the beauty of a landscape
strmé kaj občudováti to stand speechless with admiration before something

občútiti (bolečino, mraz, toploto) to feel; to percive

občútiti se to make oneself felt
občútiti kaj to be aware (ali cognizant) of something
učinek mojega padca se je občutil šele naslednji dan the effect of my fall was felt only the next day

občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

1. sentire, avvertire; provare:
občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

2. sentire, provare, capire

3. avvertire; accorgersi di:
na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

5.
občutiti bolečino sentire, provare dolore
občutiti lakoto, strah avere fame, paura
občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.

ob-dō -ere -didī -ditum (ob in dăre)

1. nasproti postaviti (postavljati): latus apertum nulli malo H. izpostaviti (izpostavljati).

2. da(ja)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj, zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati), zapahniti (zapahovati): pessulum ostio ali foribus Ter. zasuniti, fores O., obditis foribus T. pri zaklenjenih vratih, domum seris et catenis Ap., naves Fl. spredaj postaviti (da se zapre dohod), ceram auribus Sen. ph. ušesa zamašiti z voskom (da se ne bi slišalo); metaf.: nec rigidam timidis vocibus obde forem O.

3. vde(va)ti, vtakniti (vtikati): capillos in nexus mutuos Ap., amiculis obditus Ap. zavit v ogrinjala..

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

obesi|ti [é] (-m) obešati

1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

4.
obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften

obésiti to hang (up); (človeka) to hang, to gibbet

obésiti na steno to hang up on the wall
obésiti se to hang oneself
morilca so obesili the murderer was hanged
obésiti na kavelj to hang (up) on a hook
obésiti svetilko na strop to suspend a lamp from the ceiling
za pete koga obésiti to hang someone by his heels
obésiti medicino na klin (figurativno) to give up (ali žargon to pack in) medicine
obésiti službo na klin (figurativno) to throw up one's job
naj me obesijo, če... I'll be hanged if...
za to bo obešen he'll swing for that
obésiti komu kaj na vrat (naložiti mu, obremeniti ga) to burden, to saddle someone with something
obésiti komu umor (figurativno) to pin the murder on someone
prej se dam obésiti (figurativno) I'll be hanged first!

ob-ēsus 3 (ob in edere)

I. med.

1. rejen, pitan, tolst, debel (naspr. gracilis, strigosus): Q., Sen. ph., Cl., Eutr. idr., obeso nil melius turdo H., o. corpus Cels., cervix Suet., venter obesissimus Plin.; occ. otekel, napet, nabrekel, nabreknjen: fauces V., venter Ap.

2. metaf. „ne ravno tanek“, neomikan, neprefinjen, neumen: iuvenis naris obesae H. nič kaj tenkega nosu (= voha), o. mens Aus. —

II. pass. shujšan, suh, mršav: corpus Laevius fr. ap. Gell. et Non.

ob-ganniō (ogganiō) -īre -īvī (-iī) -ītum (ob in gannīre) bevkati, (za)bevskati, (na)kvasiti, besedičiti, čvekati komu kaj: centies eadem imperare atque obgannire Pl., alicui aliquid usque (venomer) ad aures o. Ter., aliquid in aurem mulieris Ap. (za)šepetati, (za)(š)čebljati.

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.