težávno adv. (v predikat. rabi):
od njega je težavno dobiti odgovor è difficile avere una risposta da lui
Zadetki iskanja
- têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro - težíti (-ím) imperf.
1. intralciare, ostacolare:
mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano
2. pesare, gravare, opprimere:
teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri
3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo
4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile
5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola - težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely
težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
težkó verjeti to be sceptical
on se težkó uči he is a backward student
težkó dostopen hard of access
težkó izpolnljiv difficult to carry out
težkó razumljiv difficult to understand
težkó verjeten hard to believe
težkó ranjen badly (ali severely) wounded
težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
težkó bolan dangerously ill
težkó oborožen heavily armed
težkó je zame I'm finding things hard
z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
njemu je težkó ugoditi he is hard to please
težkó mi je pri duši it grieves me
težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again - težkó lourdement , (težavno) difficilement, péniblement , (hudó) gravement, sérieusement, dangereusement
težko bolan gravement malade
težko ranjen grièvement blessé
težko obremenjen lourdement chargé
težko prebavljiv difficile à digérer
težko dihati respirer difficilement, avoir la respiration gênée
težko se pregrešiti pécher gravement
težko razumljiv difficile à comprendre
težko razume il a de la peine à comprendre
težko, da pride il n'est guère probable qu'il vienne, je doute fort qu'il vienne - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - tìč (tíča) m
1. pog. (ptič) uccello:
tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
živeti kot tič vivere come uccel di bosco
čuden tič un bel tomo
pren. pog. nočni tič nottambulo
pog. ne tič ne miš né carne né pesce
2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi
3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
PREGOVORI:
iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari - tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede - tíh (-a -o)
A) adj.
1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa
2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno
3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma
4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito
5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante
6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene - tího adv.
1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente
2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare - tíkati (-am)
A) imperf. dare del tu:
bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei
B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu - tipič|en (-na, -no) typisch
tipično je, da … typischerweise ist …
tipično za moškega/žensko! typisch Mann/Frau!
to je zanj tipično das sieht ihm gleich - tírnica (-e) f
1. rotaia:
tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie
2. guida, binario:
tirnice za zavese binario da tenda
3. fiz. traiettoria
4. pren. binario:
teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
kontaktna tirnica sbarra collettrice
vodilna tirnica controrotaia
strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa - tiskóven (-vna -o) adj. di, della stampa; per la stampa; stampa:
tiskovna agencija agenzia di stampa
tiskovna konferenca conferenza stampa
tiskovni predstavnik portavoce
tiskovna forma forma tipografica
tiskovna napaka errore di stampa
tiskovna plošča lastra tipografica
tiskovna pola foglio di stampa
tiskovni material materiale di stampa
tiskovni papir carta da stampa
tiskovni valj cilindro per la stampa
tiskovni znak segno tipografico
tiskovno poročilo comunicato stampa
tiskovno središče ufficio stampa - tisočéro
A) adv. mille volte
B) tisočéro numer. inv.
1. mille (unità)
2. pren. mille, una massa, un'infinità:
na vrh (gore) se je v zadnjih letih povzpelo tisočero planincev negli ultimi anni la cima è stata scalata da una massa, un'infinità di escursionisti - tísti (-a -o)
A) adj.
1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio
2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi
3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine
4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi
B) tísti (-a -o) pron.
1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico
2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare
3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello - tiščati glavo v pesek kot noj frazem
(ne zmeniti se za težave) ▸ homokba dugja a fejét, mint a strucc
Odgovorni raje kot noj tiščijo glavo v pesek, samo da problemov ne bi videli. ▸ A felelősök a homokba dugják a fejüket, mint a strucc, csak hogy ne kelljen szembenézni a gondokkal. - tišína (-e)
A) f silenzio; quiete, calma:
nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
pretrgati tišino rompere il silenzio
delati v tišini lavorare in silenzio
gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto
B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti - titan samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ titánizpuh iz titana ▸ titánból készült kipufogócsőizdelan iz titana ▸ titánból készültSopomenke: Ti
2. (o velikosti in moči) ▸ titándvoboj titanov ▸ titánok viadaladigitalni titan ▸ digitális titánglasbeni titan ▸ zenei titánMünchenski Bayern proti Real Madridu, to je dvoboj titanov za nogometne sladokusce. ▸ A Bayern München a Real Madrid ellen, a focirajongóknak ez a titánok viadala.
Komisija je bila sprva tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. ▸ A bizottságot először az a kritika érte, hogy az adókkal az amerikai digitális titánokat, a Google-t, az Amazont és a Facebookot célozta meg.
Sopomenke: kolos
3. (bajeslovno bitje) ▸ titán
Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. ▸ Kronos, a titánok vezére, anyja utasítására sarlóval kasztrálta saját apját. - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro