Franja

Zadetki iskanja

  • težávno adv. (v predikat. rabi):
    od njega je težavno dobiti odgovor è difficile avere una risposta da lui
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • težíti (-ím) imperf.

    1. intralciare, ostacolare:
    mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano

    2. pesare, gravare, opprimere:
    teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri

    3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
    vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo

    4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
    težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile

    5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
    kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
    oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola
  • težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely

    težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
    težkó verjeti to be sceptical
    on se težkó uči he is a backward student
    težkó dostopen hard of access
    težkó izpolnljiv difficult to carry out
    težkó razumljiv difficult to understand
    težkó verjeten hard to believe
    težkó ranjen badly (ali severely) wounded
    težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
    težkó bolan dangerously ill
    težkó oborožen heavily armed
    težkó je zame I'm finding things hard
    z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
    težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
    njemu je težkó ugoditi he is hard to please
    težkó mi je pri duši it grieves me
    težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
    težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again
  • težkó lourdement , (težavno) difficilement, péniblement , (hudó) gravement, sérieusement, dangereusement

    težko bolan gravement malade
    težko ranjen grièvement blessé
    težko obremenjen lourdement chargé
    težko prebavljiv difficile à digérer
    težko dihati respirer difficilement, avoir la respiration gênée
    težko se pregrešiti pécher gravement
    težko razumljiv difficile à comprendre
    težko razume il a de la peine à comprendre
    težko, da pride il n'est guère probable qu'il vienne, je doute fort qu'il vienne
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tìč (tíča) m

    1. pog. (ptič) uccello:
    tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
    živeti kot tič vivere come uccel di bosco
    čuden tič un bel tomo
    pren. pog. nočni tič nottambulo
    pog. ne tič ne miš né carne né pesce

    2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
    tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi

    3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
    PREGOVORI:
    iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • tího adv.

    1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

    2. (v povedni rabi)
    biti tiho tacere
    biti tiho kot miš non fiatare
    (tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
    elipt. tiho! silenzio!, zitti!
    ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
    vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
    tiho cviliti guaiolare
    tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
  • tíkati (-am)

    A) imperf. dare del tu:
    bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei

    B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
    tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
    Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu
  • tipič|en (-na, -no) typisch
    tipično je, da … typischerweise ist …
    tipično za moškega/žensko! typisch Mann/Frau!
    to je zanj tipično das sieht ihm gleich
  • tírnica (-e) f

    1. rotaia:
    tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie

    2. guida, binario:
    tirnice za zavese binario da tenda

    3. fiz. traiettoria

    4. pren. binario:
    teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
    kontaktna tirnica sbarra collettrice
    vodilna tirnica controrotaia
    strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa
  • tiskóven (-vna -o) adj. di, della stampa; per la stampa; stampa:
    tiskovna agencija agenzia di stampa
    tiskovna konferenca conferenza stampa
    tiskovni predstavnik portavoce
    tiskovna forma forma tipografica
    tiskovna napaka errore di stampa
    tiskovna plošča lastra tipografica
    tiskovna pola foglio di stampa
    tiskovni material materiale di stampa
    tiskovni papir carta da stampa
    tiskovni valj cilindro per la stampa
    tiskovni znak segno tipografico
    tiskovno poročilo comunicato stampa
    tiskovno središče ufficio stampa
  • tisočéro

    A) adv. mille volte

    B) tisočéro numer. inv.

    1. mille (unità)

    2. pren. mille, una massa, un'infinità:
    na vrh (gore) se je v zadnjih letih povzpelo tisočero planincev negli ultimi anni la cima è stata scalata da una massa, un'infinità di escursionisti
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • tiščati glavo v pesek kot noj frazem
    (ne zmeniti se za težave) ▸ homokba dugja a fejét, mint a strucc
    Odgovorni raje kot noj tiščijo glavo v pesek, samo da problemov ne bi videli. ▸ A felelősök a homokba dugják a fejüket, mint a strucc, csak hogy ne kelljen szembenézni a gondokkal.
  • tišína (-e)

    A) f silenzio; quiete, calma:
    nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
    pretrgati tišino rompere il silenzio
    delati v tišini lavorare in silenzio
    gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
    mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto

    B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti
  • titan samostalnik
    1. kemija (kemijski element) ▸ titán
    izpuh iz titana ▸ titánból készült kipufogócső
    izdelan iz titana ▸ titánból készült
    Sopomenke: Ti

    2. (o velikosti in moči) ▸ titán
    dvoboj titanov ▸ titánok viadala
    digitalni titan ▸ digitális titán
    glasbeni titan ▸ zenei titán
    Münchenski Bayern proti Real Madridu, to je dvoboj titanov za nogometne sladokusce. ▸ A Bayern München a Real Madrid ellen, a focirajongóknak ez a titánok viadala.
    Komisija je bila sprva tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. ▸ A bizottságot először az a kritika érte, hogy az adókkal az amerikai digitális titánokat, a Google-t, az Amazont és a Facebookot célozta meg.
    Sopomenke: kolos

    3. (bajeslovno bitje) ▸ titán
    Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. ▸ Kronos, a titánok vezére, anyja utasítására sarlóval kasztrálta saját apját.
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro