Franja

oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
uradna oseba fonctionnaire moški spol
fizična oseba (pravno) personne physique
odrasla oseba grande personne
pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
preko druge osebe (pravno) par personne interposée
v eni (sami) osebi en une seule personne
v lastni osebi en personne, personnellement
na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
za dve osebi pour deux personnes
sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
oseba brez državljanstva individu sans nationalité
sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un

oséba (-e) f

1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite

2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona

4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato

oséba persona f ; (gledališka, pomembna) personaje m ; (zasmehljivo) individuo m , sujeto m

pravna oseba persona jurídica
nezaželena oseba persona non grata
brez ozira na osebo sin consideraciónes personales, sin preferencia
v eni (sami) osebi en una sola (ali misma) persona
v lastni osebi en persona, personalmente
jaz za svojo osebo en cuanto a mí (toca); yo personalmente; por mi parte
na, za osebo por persona, por cabeza, fam por barba
za dve osebi (npr. soba) bipersonal

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

osier [ozje] masculin vrba, vrbov prot; populaire denar

panier masculin d'osier pletena košara
franc comme l'osier odkrit, brez pretvarjanja
pliant, souple comme de l'osier zelo popustljiv, prilagodljiv

osnov|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. (temelj) der Grund (te znanosti zu dieser Wissenschaft)
na osnovi česa auf Grund (von), aufgrund
na osnovi običajnega prava gewohnheitsrechtlich
biti za osnovo (einer Sache) zugrundeliegen

2. (temeljni ton) der Grund (na modri auf blauem Grund)

3. (podlaga) die Grundlage, -grundlage (davčna Besteuerungsgrundlage, Bemessungsgrundlage, eksistenčna Daseinsgrundlage, Lebensgrundlage, prehrane Ernährungsgrundlage, za diskusijo Diskussionsgrundlage, za pogajanja Verhandlungsgrundlage, za pogovor Gesprächsgrundlage, pravna Rechtsgrundlage)
biti brez (vsake) osnove govorice ipd.: jeder Grundlage entbehren

4. (baza) die Basis (na osnovi vzajemnega zaupanja auf der Basis gegenseitigen Vertrauens); (tudi matematika)

5. številka, vrednost: der Grundwert, die Grundzahl, masa: die Grundmasse

6.
osnove množina (temeljni pojmi) Anfangsgründe množina (matematike Anfangsgründe der Mathematik)

osnóva (baza) base, basis; groundwork; (temelj) foundation; (začetki) elements pl, rudiments pl; (pri tkanju) warp

brez osnóve baseless, groundless, without foundation
obtožbe so brez osnóve the charges are baseless
postaviti na trdno osnóvo to place on a firm basis; jezikoslovje stem
ajevska, ijevska osnóva a-stem, i-stem
nadomestna osnóva suppletive stem
nedoločniška, sedanjiška osnóva infinitive stem, present stem

osnóva base ženski spol , élément moški spol (de base) ; (tkalstvo) chaîne ženski spol ; figurativno fondement moški spol , principe moški spol

brez osnove sans fondement
na osnovi sur la base de, en partant de, en vertu de
na tej osnovi à ce titre
na osnovi enakopravnosti sur un pied d'égalité, à titres égaux
na kakšni osnovi? à quel titre?
osnove marksizma les principes moški spol množine du marxisme
osnove matematike éléments moški spol množine de mathématiques
trditev nima osnove cette affirmation ženski spol est dénuée de tout fondement
določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja flxer les prix sur la base de l'offre et de la demande
ne imeti trdne osnove pécher par la base
postaviti osnovo jeter (ali poser) les fondements

osnóva (-e) f

1. base, fondamento:
materialna osnova base materiale
trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
davčna osnova base imponibile
pokojninska osnova quota pensionabile

2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
osnove matematike elementi di matematica

3. lingv. tema

4. tekst. ordito

5. mat. base
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
v osnovi sostanzialmente, in sostanza
biol. dedna osnova gene
mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
agr. krmna osnova foraggi
obrt. vezilna osnova tessuto base

osnóva base f ; fundamento m ; elementos m pl

brez osnove sin fundamento
na osnovi a base de
novica (vest) brez osnove noticia f sin fundamento
biti brez (vsake) osnove carecer de (todo) fundamento

ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos

4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ostan|ek moški spol (-ka …) der Rest (tudi matematika), Überrest, das Überbleibsel; tehnika, kemija der Rückstand (izparilni Abdampfrückstand); v trgovini: der Restposten, das Reststück, der Restbestand, tkanine: der Stoffrest; v kozarcu: die Neige
ostanki hrane Speisereste množina
posmrtni ostanki množina die sterblichen Überreste
materialni ostanki množina arheološko ipd.: das Zeugnis
lovstvo ostanki (iztrebki) der Abgang
Rest- (alkohola die Restalkohol, dolga die Restforderung, die Restschuld, naklade die Restauflage, sluha medicina das Restgehör, plačila die Restzahlung)
iztrebiti: do zadnjega ostanka mit Stumpf und Stiel
brez ostanka/ostan kov tehnika rückstandsfrei
uporaba ostankov die Resteverwertung

ostánek reste moški spol , restant moški spol , débris moški spol , bribe ženski spol ; (denarni) reliquat moški spol (tudi figurativno) ; matematika excès moški spol ; (blaga) coupon moški spol ; (na dnu posode) résidu moški spol ; (razpadlega) vestige moški spol

brez ostanka sans reste, total, complet, entier, intégral
ostanki destilacije, gorenja résidus moški spol množine de distillation, de combustion
ostanki jedi restes moški spol množine (ali débris moški spol množine, bribes ženski spol množine) alimentaires, rogatons moški spol množine
ostanki obeda restes (ali débris) d'un repas, reliefs moški spol množine
ostanki papirja restants moški spol množine de papier
ostanki poražene vojske les débris d'une armée
plačilo, plačanje ostanka vsote paiement moški spol du reliquat
posmrtni ostanki dépouille ženski spol (mortelle), restes moški spol množine (mortels)
razprodaja ostankov blaga coupons moški spol množine en solde

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

ostati doma quedarse en casa
ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
ostati dolžan quedar debiendo
nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
ostati neplačan quedar por pagar
ostati nekaznovan quedar impune
ostati isti seguir siendo el mísmo
ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
ostati brez posledic no tener consecuencias
ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
ostati zvest seguir fiel
ostati pri življenju quedar con vida
kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
ostati zadaj quedar atrás
ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
to ostane med nami esto queda entre nostros
vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco

ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja

osup|el (-la, -lo) erstaunt, verblüfft, verdutzt; hudo: bestürzt, entgeistert; (brez besed) sprachlos

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).