Franja

surovin|a¹ ženski spol (-e …) der Rohstoff; das Rohmaterial; (izhodiščna snov) das Ausgangsmaterial, der Ausgangsstoff
sekundarna surovina Sekundärrohstoff
država izvoznica surovin das Rohstoffland
najdišče surovin das Rohstoffvorkommen
pridobivanje surovin die Urproduktion
trg surovin in polizdelkov der Beschaffungsmarkt
bogat s surovinami rohstoffreich
tehnika vlagališče za surovino die Gemengeeingabe

suši|ti (-m) posušiti trocknen, naknadno: nachtrocknen; do konca: austrocknen; sadje, zelenjavo: darren, dörren; tehnika entfeuchten, trocknen; barvo v peči: einbrennen
sušiti lase s sušilnikom [fönen] föhnen

súvati empujar; dar golpes

suvati z nogami patalear, dar patadas
suvati z rogovi acorn(e)ar, dar cornadas a
suvati s puškinim kopitom dar culatazos

suvati kroglo stalna zveza
šport (s sunkom potisniti kroglo) ▸ súlyt lök

suž|enj moški spol (-nja …) der Sklave (črnski Negersklave, veslač Rudersklave)
delo sužnjev die Sklavenarbeit
trgovec s sužnji der Sklavenhändler
trgovina s sužnji der Sklavenhandel
trg s sužnji der Sklavenmarkt

súženj slave; (na galeji) galley slave

rojen kot súženj born a slave (ali born to slavery)
gonjač, paznik súžnjev slave driver
lovec na súžnje slave hunter
lastnik, gospodar súžnjev slave owner
ladja za prevoz súžnjev slaver
trgovina s súžnji slave trade
trg, trgovanje s súžnji slave market
trgovec s súžnji slaver, slave dealer
vstaja súžnjev zgodovina revolt of the slaves
on je súženj pijače (svojih strasti) he is a slave to drink (to his passions)
delati kot súženj to work like a slave
garati, mučiti se kot súženj to drudge, to slave, (vulgarno) to slave one's guts out
napraviti koga za súžnja to enslave, to enthral (ZDA enthrall) someone

súženj esclave moški spol (tudi figurativno)

trgovec s sužnji marchand moški spol d'esclaves, négrier moški spol
trgovina s sužnji traite ženski spol des esclaves (ali des nègres, des noirs), trafic moški spol d'esclaves
trg za sužnje marché moški spol aux esclaves
biti suženj svojega dela (svojih navad) être esclave de son travail (de ses habitudes)
narediti koga za sužnja réduire quelqu'un en esclavage, tudi figurativno faire de quelqu'un un esclave

súženj (-nja) | -žnja (-e) m, f

1. schiavo (-a):
trgovina s sužnji commercio, tratta degli schiavi

2. pren. schiavo (-a), servo (-a):
suženj predsodkov schiavo dei pregiudizi

3. pejor. servo, succube:
suženj režima succube, servo del regime

súženj esclavo m (tudi fig) ; lit siervo m

trgovec s sužnji tratante m en negros, traficante m de esclavos; negrero m
trgovina s sužnji tráfico m de esclavos, tráfico m negrero, trata f de negros
ladja za prevoz sužnjev buque m (ali barco m) negrero
trg za sužnje mercado m de esclavos
biti suženj svojega dela ser esclavo de su trabajo
narediti koga za sužnja esclavizar a alg, reducir a la esclavitud a alg

svája (prepir) quarrel, dispute

biti v sváji s kom to be at odds with someone, to be at daggers drawn with someone, to quarrel with someone

svečáva luz f de vela

pri svečavi a la luz de la(s) vela(s)

svéder (-dra) m

1. teh., obrt. trapano, punta:
vrtati s svedrom trapanare
jeklen, kovinski sveder trapano di acciaio, metallico
diamantni sveder fioretto diamantato
ročni sveder trapano a mano
rudarski sveder trapano pneumatico (da miniera)
zobozdravniški sveder trapano a turbina, turbotrapano
vodoravni, pokončni sveder trapano orizzontale, verticale
pren. kravo s svedrom dreti cominciare la casa dal tetto
teh. navojni sveder maschio per filettatura
obrt. sveder za fina dela saettella
sveder za kamen barramina
sveder za vrtanje zemlje trivella, trivellatore

2. aer. vite

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét¹ world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas

svét conseil moški spol , avis moški spol

delavski svet conseil ouvrier
državni svet conseil d'État
hišni svet conseil des locataires (d'une maison, d'un immeuble)
kronski svet conseil de la couronne
ministrski svet conseil des ministres
nadzorni svet conseil de surveillance (ali d'administration)
občinski svet conseil municipal
šolski svet conseil scolaire (ali d'instruction publique)
upravni svet conseil d'administration
Varnostni svet (OZN) Conseil de sécurité (des Nations Unies)
vojni svet conseil de guerre
dati svet komu donner un conseil à quelqu'un, conseiller quelqu'un
pomagati komu s svetom in dejanjem donner à quelqu'un tout l'appui en son pouvoir, aider (ali assister) quelqu'un par tous les moyens, soutenir quelqu'un en paroles et en actes
vprašati koga za svet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

svét¹ mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
ves svet todo el mundo, el mundo entero
na svetu en el mundo
širni svet el mundo
poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
takó je na svetu así es (ali va) el mundo
to je narobe svet esto es el mundo al revés
do konca sveta hasta el fin de mundo
tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
dobro poznati svet tener (mucho) mundo
odreči se svetu dejar el mundo
obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
spraviti, prinesti na svet dar a luz
spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo

svèt² consejo m

državni svet Consejo de Estado
delavski svet consejo de obreros
Evropski Svet Consejo de Europa
hišni svet consejo de inquilinos
kronski svet consejo de la corona
nadzorni svet consejo de vigilancia
ministrski svet Consejo de Ministros
šolski svet consejo escolar, Consejo de Instrucción pública
občinski svet ayuntamiento m, concejo m
upravni svet consejo de administración
Varnostni Svet (ZN) Consejo de Seguridad
vojni svet consejo de guerra
svet dati komu dar a alg un consejo; aconsejar a alg
pomagati komu s svetom ayudar con su consejo a alg
pomagati komu s svetom in dejanjem dar a alg el consejo y el vencejo
ubogati (poslušati) svet kake osebe seguir el consejo de alg
ne poslušati nobenih svetov no atender a consejos de nadie
vprašati koga za svet pedir consejo a alg, consultar a alg, aconsejarse con alg, asesorarse con alg
komur ni do sveta, se mu slabó obeta quien no oye consejo, no llega a viejo

svet|el [è/ə] (-la, -lo)

1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
eno svetlo pivo ein Helles
svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau

2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
dnevno: je svetlo es ist Tag

3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte

4. (očiščen) blank
svetel kot zrcalo spiegelblank

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno