Franja

bómba bomb; žargon egg; figurativno bombshell

atomska bómba atom bomb, atomic bomb, A-bomb
ročna bómba hand grenade
leteča bómba flying bomb, pogovorno doodlebug
eksplozivna (raketna, vžigalna) bómba (high-) explosive (rocket, incendiary) bomb
vodikova bómba H-bomb, hydrogen bomb
globinska bómba depth charge, (žargon) ash can
smrdljiva bómba stink bomb
tempirana bómba time bomb, delayed-action bomb
zračna bómba aerial bomb
poškodovan od bómb bomb damaged, blitzed
razdejan od bómb bomb-battered
od bómb razrušeno mesto bombwrecked town
varen pred bómbami bomb-proof
metalec bómb bomb-thrower
odmet bómb bomb dropping, bomb release, bombing
novica je učinkovala kot bómba the news was like a bombshell
bómba je počila the bomb (figurativno bombshell) burst (ali exploded)
odvrečI bómbe to release bombs, to drop bombs (na cilj on a target)
obsuti z bómbami mesto to bomb a town
odvreči bómbe (v prisilnem odmetu) to jettison bombs
položiti preprogo bómb vojska to saturate
težka letalska bómba vojska žargon tallboy
zažigalna bómba incendiary bomb

bómba bomba f

atomska (vodikova, zažigalna) bomba bomba atómica (de hidrógeno ali bomba H, incendiaria)
varen pred bombami a prueba de bomba(s)
odmet bomb lanzamiento m de bombas
(od)vreči bombe lanzar bombas
zasuti z bombami bombardear

bombax, interj. (gr. βομβάξ) strela! raca na vodi! kot vzklik resničnega ali porogljivega začudenja, presenečenja: Pl.

bombážen, bombážev

bombažna tkanina tissu moški spol de coton, cotonnade ženski spol
bombažna industrija industrie ženski spol cotonnière (ali du coton)

bombȳciae arundinēs (bombȳciae je ali gen. sg. subst. bombȳciās -ae, m, torej bombyciae arundinēs = βομβυκίας κάλαμος, ali pa nom. pl. adj. bombȳcius 3 piščalen, za piščali) za piščali pripravno trstje: Plin.

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bonbón bonbon moški spol

bonboni proti kašlju bonbons contre (ali pour) la toux
kisli bonboni bonbons acidulés
polnjeni bonboni bonbons fourrés

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

bonete moški spol duhovniška čepica, baret; svetni duhovnik

a (ali hasta) tente bonete na vso moč, na vse pretege

bonjour [bɔ̃žur] masculin

bonjour! dober dan! dobro jutro!
simple comme bonjour otročje lahko
donner, souhaiter le bonjour à quelqu'un voščiti komu dober dan ali dobro jutro

bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

I. o stvareh in osebah:

1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

3. occ.
a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

II. o abstraktnih pojmih: dober =

1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

2.
a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

III. v nravstvenem pogledu: dober =

1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

2. occ.
a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus -ī in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

1.
a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.

boō -āre -āvī (izpos. βοάω) rjuti, na ves glas vpiti, kričati, glasno doneti, odmevati: Varr., boat calum fremitu virûm Pl., boando purgant ravim Ap.; z acc.: fidem deûm boare Ap. bogove glasno prositi zaščite; z neodvisnim govorom: Ap., „redde meum“! toto voce boante foro O. — Soobl. bovō -āre (tvorba iz bōs, bovis najbrž iz ljudske etimologije ali po slovničarjih): clamore bovantes Enn. ap. Varr. (o živalih).

boot² [bu:t] samostalnik
škorenj, čevelj; prtljažnik; zaščitno usnje za konjsko nogo
šport dober udarec (pri nogometu); španski škorenj (mučilno orodje)

l'll bet my boots glavo stavim
to give a good boot močno brcniti
sleng to give the boot odpustiti
sleng to get the boot zgubiti službo, biti odpuščen
in boots (v škornje) obut
Puss in boots obuti maček
to die in one's boots, to die with one's boots on umreti nasilne smrti
to have one's heart in one's boots biti v velikem strahu
lazy boots lenuh
sleng like old boots energično, prizadevno
the boot is on the other leg razmere so se spremenile
to lick the boots prilizovati se
to move (ali start) one's boots odpraviti se
over shoes over boots na vrat na nos, kdor reče A, naj reče tudi B
the order of the boots odpust
vojska boot and saddle! zajahajte konje!, na konje!
top boots zavihani škornji, vihale

boot³ [bu:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
obuti (se); brcniti; odpustiti iz službe

to boot out (ali round) spoditi, izgnati

Boōtēs, gen. -ae (Ci. [Arat.], O.), -is (Hyg.), dat. -ī (Ci.), acc. -ēn in voc. -ē (O.), m (gr. βοώτης volovski gonjač) Volar, Boot(es), ozvezdje, ki se imenuje tudi Arcturus ali Arctophylax, čisto lat. Custos ali Custos Arcti.

bórba fight; fighting; struggle; strife; contest; (tekmovanje) competition

po ostri bórbi after sharp fighting
bórba moža proti možu hand-to-hand fighting
bórba na življenje in smrt life-and-death struggle
bórba na nož skin-game, fight to the finish
bórba za obstanek, za življenje struggle for life (ali for existence)
surova bórba a rough-and-tumble
volilna bórba election campaign
vroča bórba a ding-dong fight
izločiti iz bórbe to put someone out of action; to knock someone out
pasti v bórbi to be killed in action
začeti bórbo to start a fight

bórec combatant; fighter; struggler; warrior

Zveza bórcev League of Combatants; (angleška) British Legion
biti prekaljen bórec to be a seasoned campaigner ali battle-scarred hero

bóren pauvre, misérable, piètre, minable

imeti borno življenje mener une existence minable (ali pauvre, misérable)

boríti se combatir, luchar (proti, z, za contra, con, por) ; voj pelear ; (o bikoborcu) lidiar ; (v dvoboju) combatirse

boriti se s smrtjo estar en la agonía
boriti se proti sovražníku combatir contra (ali con) el enemigo
boriti se sam s seboj (fig) sostenet una lucha interior; estar indeciso

borovčev pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ fenyő