Franja

vrtíčkarski (-a -o) adj. da ortolano, degli ortolani:
vrtičkarsko pojmovanje kulture una visione ristretta, gretta, meschina della cultura

vŕv (-í) f

1. corda, fune, spago; cavo:
prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
plezalna vrv corda da roccia, da montagna
plesalec po vrvi funambolo

2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
navt. jadrovodna vrv scotta
teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
alp. pritrjena vrv cavo fisso
navt. vrvi cordame
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once

vrzél (praznina) vacío m (tudi fig) ; (prazno mesto) blanco m ; (v besedilu) laguna f ; (zobna) mella f ; (vmesni prostor) espacio m ; voj brecha f ; fig defecto m

brez vrzeli sin laguna, sin omisiones
zapolniti vrzel llegar una laguna
zamašiti vrzel tapar un hueco, fig suplir una falta
napraviti vrzel (prodor) (voj) abrir (una) brecha

vsebína (-e) f

1. contenuto:
vsebina vreče il contenuto del sacco, il sacco
vsebina klobuka cappello, cappellata
vsebina voza carro, carrata

2. (kar kako delo izraža, pripoveduje) contenuto, soggetto, argomento:
vsebina romana il contenuto, l'argomento di un romanzo
vsebina filma il soggetto di un film
vsebina pisma il contenuto, il tenore di una lettera

3. (seznam poglavij, sestavkov) indice, sommario

4. (pomen, smisel) senso:
dati življenju vsebino dare un senso alla vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. celična vsebina contenuto della cellula
psih. psihična vsebina contenuto della psiche

vsébiti (-im) perf. knjiž. (sprejeti, prevzeti) accogliere, far proprio:
teorija, ki je vsebila biološka odkritja una teoria che ha accolto, fatto proprie le scoperte biologiche

vsenavzkrížen (-žna -o) adj. disordinato, confuso; interpersonale:
vsenavkrižno tekanje una corsa disordinata
vsenavkrižni odnosi rapporti interpersonali

vsesplôšen (-šna -o) adj. generale; universale; poliedrico, versatile:
prišlo je do vsesplošnega pretepa si accese una zuffa generale
vsesplošen talent un talento versatile

vsíliti, vsiljeváti imponer, endosar

vsiliti kaj instar a aceptar a/c
vsiliti komu neko delo fam endosar (ali encajar) a alg una tarea
vsiliti komu svoje mnenje imponer a alg la propia opinión
vsiliti se v tuje zadeve entremeterse en los asuntos ajenos
vsilil se je es un intruso

vskočíti (vskóčim) perf.

1. saltare in, su:
vskočiti na avtobus zadnji hip saltare sull'autobus all'ultimo momento

2. supplire, sostituire temporaneaente:
vskočiti namesto bolnega kolega supplire il collega malato

3. interloquire; intervenire:
vskočiti v razlaganje z vprašanjem interloquire nella spiegazione con una domanda
vskočiti komu v besedo troncare la parola in bocca a qcn.

vsôta suma f

zaokrožiti vsoto redondear una suma
pavšalna vsota suma global, importe m global

vsôtica

čedna vsotica una buena suma

vstáviti (-im) | vstávljati (-am) perf., imperf.

1. mettere, infilare; incastonare; inserire, interporre, interpolare; aggiungere:
vstaviti kamenček v prstan incastonare una pietra nell'anello
vstaviti šivanko v stroj infilare l'ago nella macchina
vstaviti kartonček med liste inserire un cartoncino tra i fogli
vstaviti manjkajoče podatke aggiungere i dati mancanti

2. inform. (vnesti, vnašati) registrare, immettere:
vstaviti podatke v računalnik registrare i dati nel computer
vstavljati liste interfogliare
vstavljati okrasne vložke tassellare
vstavljati tampon tamponare

vstrán adv.

1. da parte; dallato:
skočiti vstran saltare dallato

2. via; in disparte:
pobegniti vstran scappare via
sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
stopiti vstran mettersi in disparte
skoki vstran scappatelle, avventure
skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
šport. premet vstran ruota

všéčen (-čna -o) adj. piacevole, gradito, attraente, accetto:
všečna ženska una donna piacevole, attraente

vštéti

všteti v kaj incluir en una cuenta (ali en un cálculo); tener en cuenta
(ne)vštet (no) incluido

vtetovírati (-am) perf. tatuare:
vtetovirati podobo na prsi tatuare una figura sul petto

vtís (-a) m

1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica

vtís impresión f

dober (slab, trajen) vtis impresión buena (mala, duradera)
celotni vtis impresión general (ali de conjunto)
popotni vtisi impresiones f pl de viaje
imeti vtis, da ... tener la impresión (de) que...
napraviti vtis na causar (ali producir) impresión en (ali a), impresionar (koga a alg)
pustiti (ne)ugoden vtis dejar (ali producir ali hacer) (una) impresión (des)favorable
zbuditi vtis, da ... dar la impresión que...

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vueltecita ženski spol

dar una vueltecita napraviti lep sprehod