Franja

iō! interj. (gr. ἰώ, ἰού), vzklik strastno divje radosti: ju! ju ju ju! juhu(hu)! juhej! Pl., O., Mart., Suet., (Baccha:) io geminae, clamavit, adeste sorores V.; zlasti pri triumfih ali drugih slavnostih = hej(a)! hej(s)a! non semel dicemus „io triumphe“ H., io Saturnalia! Petr.; kot budilni klic: nu! nuj! (nujta! nujte! nujmo!) = dajmo!: Plin. iun., Tib., Mart., Sil., ecquis, io silvae, crudelius amavit? O., et bis „io Arethusa“, „io Arethusa!“ clamavit O.; kot vzklik bolesti: o! oj! ah! oh! O., Tib.

iocor -ārī -ātus sum (iocus)

1. intr. šaliti se, šale (burke) uganjati: Ter., ne quem inridendi nobis daret et iocandi locum Ci., bella ironia, si iocaremur; sin asseveramus, vide ne … Ci., hic quam volet Epicurus iocetur Ci. naj se šali, kakor hoče, iocari me putas? Ci., me appellabat iocans Ci., homo non aptissimus ad iocandum Ci., hilari animo esse et prompto ad iocandum Ci., deos ipsos iocandi causā induxit Epicurus Ci., iocari potius quam serio agere malle Aug., aliquando praeterea rideo, iocor, ludo Plin. iun., scurriliter iocatus Iust., de re severissimā tecum iocor Ci., cum aliquo per litteras iocari Ci., iam familiariter cum ipso cavillor ac iocor Ci., sed iam cupio tecum coram iocari Ci., iocari in valetudinem oculorum L. v šali se meriti (cikati) na … , iocari in capitis mei levitatem et in oculorum valetudinem et in crurum gracilitatem Sen. ph. zbadljivo namigovati (cikati) na … , ut mihi in hoc (pri tem) Stoici iocari videantur interdum Ci., vestris fascibus, securibus vestris iam puellae iocantur obscenae Sen. ph., his (hendecasyllabis) iocamur, ludimus, amamus Plin. iun.

2. trans. v šali, šaljivo kaj povedati (govoriti, navesti, navajati), kaj kot šalo (smešnico) povedati: permulta Campanum in morbum iocatus H., obscena iocari O., haec iocatus sum Ci., multum de stultitia alicuius Sen. rh., carum nescio quid libet iocari Cat.; z ACI: Q.

Opomba: Nam. quasi iocabo Pl. (Cas. 4, 4, 20 [701]) po drugih rokopisih: quasi Luca bos.

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

iōtacismus -ī, m (ἰωτακισμός) jotacizem, napačno (prekratko ali preveč zategnjeno) izgovarjanje črke i, npr. ius kakor js in ite kakor iete, Troia in Maia kakor Troiia, Maiia: Isid., pri Q. pisano grško.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

īrācundus 3, adv. -ē, pri Caecil. ap. Non. in Enn. ap. Prisc.: īrācunditer (īra, īrāscī; prim. fā-cundus) nagle jeze, jezljiv, srdljiv, togotljiv, jezen: Lucr., Amm., vehementer me agere fateor, iracunde nego Ci., sunt morosi et anxii et iracundi et difficiles senes Ci., homo C., leones O., iracundior est paulo H., iracundissimae sunt apes Sen. ph., iracundissimus (erit sapiens), si … Sen. ph.; nimis in se iracundus fuit Ci., iracundior adversus hostes Iust.; enalaga: i. vox O. maščevalčev = fulmina H., victoria Ci.

irrītātiō -ōnis, f (irrītāre) draženje, podnet, spodbuda, spodbujanje, prvotno k jezi: animorum L., i. et ira Vulg.; potem metaf.: (feminae) nullis conviviorum irritationibus corruptae T. vabe (draži, prepričevanja, nagovarjanja, preludbe) pri obedih, inesse naturalem quandam irritationem animis commutandi sedes Sen. ph., tamquam edendi irritationes quasdam repertas esse Gell.

Isara -ae, m (ὁ Ἴσαρ, tudi ὁ Ἰσάρος) Ízara, zdaj Isère, pritok reke Rone (Rhodanus), izvira južno od Malega sv. Bernarda, teče mimo Grenobla (Gratianopolis) in se izliva pri Valenciji, 100 km jugozahodno od Lyona: Plancus in Ci. ep., Lucan., Plin., Fl.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

iskati (iščem) poiskati

1. suchen (etwas/nach etwas), nenačrtno: herumsuchen; kopati: graben nach, rude ipd.: schürfen nach; v vodi: fischen nach; tipaje: fühlen nach, tasten nach; kaj: auf der Suche sein nach (etwas)
začeti iskati sich auf die Suche machen nach (etwas)
kaj konkretnega: auf -suche sein (stanovanje/talente/hrano/zaposlitev auf Wohnungssuche/Talentsuche/Nahrungssuche/Stellungssuche sein)
iskati pomoč/prepir/pozabljenje Hilfe/ Streit/Vergessen suchen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
figurativno iskati kot šivanko v kupu sena wie eine Nadel im Heuhaufen suchen
iskati z lučjo pri belem dnevu figurativno mit der Laterne suchen
tu nimaš kaj iskati hier hast du nichts zu suchen/nichts verloren
kaj tu iščeš? was hast du hier zu suchen?
v oglasih: išče se X X gesucht

2.
policijsko iskati koga/kaj: fahnden nach (jemandem/etwas)

3.
iti iskat holen, holengehen, bringen

4.
človek, ki išče … ein -suchender
(počitek Erholungssuchender, poznanstva Kontaktsuchender)

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

2. v pl. = Tebanke: O.

3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.

Īsocratēs -is (-ī: Ci. ep.), acc. -em in -ēn, m (Ἰσοκράτης) Izókrat, rojen l. 436, Gorgijev, Prodikov in Sokratov učenec, sloveč retor v Atenah; sam zaradi prirojene plašnosti in ne dovolj pronicavega glasu ni nastopal javno kot govornik, temveč je le pisal govore in druge poučeval o govorništvu. Od l. 392—388 je živel na Hiosu, po bitki pri Hajroneji l. 338 se je sam izstradal do smrti, ker ni maral preživeti propada atenske države: Ci., Q. — Od tod adj. Īsocratēus ali -īus 3 (Ἰσοκράτειος), Izokratov: Q., mos, ratio Ci., quod ἄτεχνον et Eisocratium est Luc. ap. Gell.; subst. pl. Īsocratiī -ōrum, m izokratovci, Izokratovi učenci ali posnemovalci: Gell.

ȉsplaka ž izplaka: izliti -u u kanal; isplaka pri bušenju z bentonitom pomešana voda, ki se uporablja pri vrtanju

ȉspovjednī -ā -ō, ispòvjednī -ā -ō (ijek.), ȉspovednī -ā -ō, ispòvednī -ā -ō (ek.)
1. izpovedni: ispovjedni protokol protokol priznanja
2. spovedni: ispovjedni listić; na -u reći govoriti resnico kot pri spovedi

iščàhuriti se -īm se prilesti iz zapredka: leptir se iščahuri iz svoje čahure u kojoj je bio zavijen kao crv; u njemu se iščahurila velika ljubav za bolne pri njem se je rodila ...

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj

ita, adv. (iz demonstr. debla i [gl. is]; prim. skr. iti, ittham tako, lat. item).

I. tako, na ta način, potemtakem (= potem, torej),

1. samo zase
a) pri glag.: multi antea ius ita dixerunt Ci., cum ita rem exposuissem Ci., tot annos ita vivo Ci., ita res se habet Ci., scriptum enim ita dicunt esse Ci., quoniam ita vis Ci., te ita velle certe scio Ci., ita tempestas ferebat Ci., ita a pueritiā fui S., ut ita dicam Suet., ita aiunt Ter., immo ita volo Ter., ita spero quidem Ter.
b) pri adj. in adv.: sunt ea perampla sed non ita (tak(ist)o) antiqua Ci., ita paratus venisti Ci., si tibi ita penitus inhaesisset ista suspicio Ci.

2. z načinovnim stavkom, in sicer
a) s komparativnim: Cn. Pompeius ita cum C. Iulio contendit, ut tu mecum Ci., est ita, ut dicitur Ci., ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., non ita amo, ut sani solent homines Pl., ita vero, Quirites, ut precamini, eveniat Ci., ut enim magistratibus leges, ita populo praesunt magistratus Ci.; nam. ut nastopa tudi sicut L., prout Ci., ut (uti) si Ci., Ter., quomodo, quo pacto, quemadmodum Ci., quasi, tamquam Ci., quam Lucr., Pr., veluti Iust., qualis Q.; ita služi tudi v premeno pri naštevanju: Hercules ut Eurysthei filios, ita suos configebat sagittis Ci. tako … kot tudi.
b) s konsekutivnim stavkom: ita tulit calamitatem, ut eum nemo querentem audierit N., ita se gessit in tribunatu, ut … Ci., ita flagrare coepit amentiā, ut … Ci. —

II. occ.

1. (kot odgovor) tako! tako je! da! seveda! kajpada! gotovo!: est ita, iudices, ut dicitur! Ci., immo, ita est Ci., ita est, Lucili Sen. ph., ita, ut dicis Ter., non est ita Ci., S. ali non ita Ci. = ne; samo ita: Davus ne? ita! H., an me ad Antonii aestimationem revocaturus es? ita! inquit, ad M. Antonii! Ci., quidnam, inquit Catulus, an laudationes? ita, inquit Antonius Ci., haecine tua domust? ita, inquam Ter., meus fraterne? ita Ter.; pogosto v zvezi: ita prorsus, i. vero, i. profecto, i. enimvero, i. plane Ci., Pl., Lact.

2. (uvaja to, kar sledi) tako(le), na ta(le) način: qui heres institutus esset ita, mortuo postumo filio Ci., in tertio de Oratore ita scriptum est: In perpetua autem oratione … Q., haec ita digerunt: Primum sensum … , secundum … , tum … Q.; z ACI: institui ita: fortiter esse agendum Ci., id omen ita acceptum est: terminum immotum firma cuncta portendere L., ita scripsit ad me: sibi meam condicionem maximo adiumento fuisse Ci.

3. (povzema prejšnje misli) tako, na tak način, potemtakem, pritemtakem, obtemtakem: ita civitas sociorum duabus mulierculis vectigalis fuit Ci., ita navis Haluntinorum capitur Ci., ita sic armatus in Tiberim desilit L., adulescens aegrotavit et ita est mortuus Ci., virtus actuosa et deus vester nihil agens; expers virtutis igitur, ita ne beatus quidem Ci., dextrā laevāque a portā Collinā, illinc ab Naeviā redditus clamor. Ita caesi in medio praedatores L., ita Iovis illud sacrificium per hanc rationem Theomnasto datur Ci., ita legati comiter dimissi L., si igitur non sunt, nihil possunt esse: ita ne miseri quidem sunt Ci.

4. (omejuje) tako, s (pod) tem pogojem, na ta način, če, ako, kolikor: duo consules ita missi, ut alter regem persequeretur, alter provinciam tueretur Ci., pax ita convenerat, ut fluvius Albula finis esset L., secunda persona ita, ut proxima esset Epaminondae N.; redko negativno: ita admissi sunt, ne tamen iis senatus daretur L. sicer pripuščeni, toda ne da bi … ; s kondicionalnim stavkom: honesta oratio, sed ita, si bonos cives salvos velis Ci. toda le tedaj, če …

5. (v želelnih stavkih) kakor resnično želim, da: ita mihi salvā re publicā perfrui liceat, ut … Ci., ita me di ament, ut … Pl., ita vivam, ut sumptus facio Ci.; skrajšano kot vrinjeni stavek: ita vivam Ci. kakor resnično želim živeti, kakor resnično živim, ita me di iuvent Ci. tako mi pomagaj bog. —

III. Posebni stalni izrazi. Kot živahno vprašanje se uporablja

1. quid ita? kako to? zakaj pa? (deloma samo zase, deloma v stavku): quid ita Flavio sibi cavere non venit in mentem? Ci., quid ita non profers? Ci.

2. itane? ali (jeli) je tako? torej res?: itane censes, an … ?, itane vero? Ci. —

IV. stopnjevalno: tako, tako zelo: ita diligenter morem gerunt Cu., ita apte (signa) in scaphiis includebat, ut … Ci., res ita notas, ita testatas, ita magnas, ita manifestas, ut … Ci., an ita parva est pecunia? Ci., cum id ita perspicuum sit Ci., ita ea laus praeclara est Ci., ita fatuus et amens es Ci.; poseb. za nikalnicami: non ita multum provectus Ci. ne prav daleč, non ita multum tecum fuit Ci., nec ita multo post Ci., non ita magno vendidisti Ci., non ita multis ante annis Ci., neque ita longo intervallo Ci., haud ita longe aberat N., neque ita commode rationem reddido Ci. ne prav lahko, haud ita magnā manū N., non ita multum moratus C.

ítak adv. (tako in tako) comunque, tanto:
ostani pri nas, vlak si že itak zamudil resta da noi, tanto il treno l'hai perduto

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.