Franja

izlíšiti ìzlīšīm
1. biti dovolj: iz ovoga komada čohe ne mogu čakšire izlišiti iz tega kosa blaga ne morem narediti hlač, je premalo
2. dati na stran: osjetio je da treba da mu izliši za popudbinu

izlòviti ìzlovīm
1. poloviti: ko sve u jedan dan izlovi, taj drugi put neće imati šta da ulovi; izlovljena šaranska mlad prenošena je buradima u Moravu
2. poloviti, pobiti na lovu: ovdje je izlovljeno ogromno zečeva; lako se utopiti, a mučno izloviti lahko se je potopiti, težko pa rešiti

izlùkaviti -īm, izlukáviti izlùkāvīm
I.
1. zvijačno izvabiti
2. ekspr. nasankati, na led speljati: izlukaviti koga
II. izlukaviti se postati lokav, zvit

ìzmašiti -īm, izmášiti ìzmāšīm
I.
1. zamahniti: izmašiti nožem, sjekirom, rukom
2. izmetati: iz zobnice izmaši sedam mrtvih glava
3. izvabiti: unakrsnim pitanjima izmašiti pravu istinu
4. oditi naprej: gazda Stevan se od sviju Tršićana odvojio i izmašio im radom i poštenjem
5. priti na vrh: kad izmaših na brdo, počinuh
6. dopolniti: izmašiti osamdeset godina
II. izmašiti se porabiti, ostati brez česa: izmašiti se sitnoga novca

ìzmūntati -ām
1. prodati na dražbi
2. ekspr. izbrati za žrtev: on je takav čovjek, danas će opet koga izmuntati za ručak

ìznadničiti -īm zaslužiti na dnini: ove pare iznadničio sam kod seoskih gazda

ìznijeti iznèsēm (ijek.), ìzneti iznèsēm (ek.)
1. iznesti: iznijeti stvari iz sobe na tavan
2. prinesti: iznesi jelo na sto
3. odnesti: jedva iznijeh (izneh) živu glavu
4. postaviti na visoko mesto: ove ljude je narod iznio (izneo)
5. znesti: račun je iznio (izneo) hiljadu dinara
6. sprožiti, načeti: ona je iznijela (iznela) pitanje o rehabilitaciji
7. staviti: iznijeti predlog, dokaz
8. povedati: iznijeti svoj doživljaj
9. zdržati: kako možeš iznijeti medu tom čeljadi
10. obesiti: iznijeti novost na veliko zvono
11. spraviti: iznijeti pred sud, što na vidik, na glas
12. ponositi: iznijeti odijelo
13. postaviti: iznijeti na javni stup sramote

ìzništiti -īm (se) uničiti (se), na nič priti: sve će to s vremenom izništiti

izòbušicē prisl. dial. nepričakovano, kar na lepem: izobušice je udario prolaznika

izostánkarstvo s izostajanje, nedolazak na posao, u školu

izposodíti i izposóditi, sposodíti i sposóditi -sódim
1. posuditi, pozajmiti, uzajmiti, dati što u zajam: izposoditi komu denar
2. posuditi, pozajmiti, uzeti zajam, uzeti na zajam: izposoditi si knjigo od prijatelja, pri prijatelju
3. izposoditi si koga izribati koga, našaliti se s kim

izránjati ìzrānjām večkrat priplavati na vrh, na površino: izranjati iz vode

ȉzrijetka (ijek.), ȉzrētka (ek.) prisl.
1. na redko: izrijetka posijan, posejan
2. po redkem: izrijetka se dešavati

izròniti ìzronīm
1. priplavati na površino, na vrh: mladić je izronio iz vode
2. pokazati se: iz grma izroni košuta
3. nastati: iz sive magle izronio je svijetao, svetao dan
4. prinesti na površino, na vrh: izroniti prsten iz dubine

izubádati izùbādām
1. na več krajih, večkrat prebosti: prvo cigaraš izubada lisnu dršku, od čega list svene
2. popikati: pčele su mu izbubadale ruke i lice

izúditi ìzūdīm, ìzuditi -īm
1. razkosati, razsekati na kose: izuditi meso za sušenje
2. razuditi, razčleniti

izuvíjati izùvījām
1. na več mestih zviti: nosači od mostova izuvijani kao da su od žice
2. zavijati, zavito povedati: nemoj izuvijati, kaži istinu; izuvijane riječi

izùzēti ìzuzmēm, izùzmi, izùzēh ȉzuzē, ȉzuzeo ȉzuzēla
I.
1. izvzeti: izuzeti koga od plaćanja
2. vzeti: izuzeti knjigu iz biblioteke
II. izuzeti se postati hud na koga: ne znam zašto se on izuzeo na mene

ìzvīkān -a -o razvpit, na slabem glasu; -ōst razvpitost

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem