Franja

disegnare v. tr. (pres. disegno)

1. risati; narisati; očrtati:
disegnare a matita narisati s svinčnikom

2. pren. (ideare) zasnovati:
disegnare e non colorire pren. namere ne izpeljati do konca

3. pren. (delineare) orisati, začrtati

4. nameravati, nameriti se:
disegno di partire quest'oggi danes nameravam odpotovati

disertare

A) v. tr. (pres. disērto)

1. zapustiti, zapuščati; izogniti, izogibati se; zanemariti, zanemarjati:
disertare la compagnia izogibati se družbe, zanemarjati družbo
disertare la scuola ne hoditi v šolo, zanemarjati šolo

2. knjižno razdejati, opustošiti

B) v. intr. voj. dezertirati

disimulado spačen, hlinjen, potuhnjen, zahrbten; prikrit

a lo disimulado, a la disimulada prikrito, potuhnjeno
hacer la disimulada delati se, kot da nič ne vidimo

disimular (zvijačno) prikrivati, utajiti, hliniti, v napačni luči pokazati; popustljivo spregledati, dopustiti, trpeti, oprostiti; maskirati, kamuflirati

disimular la sorpresa ne pokazati presenečenja
¡disimule V.! oprostite!

disiūnctiō (dīiūnctiō) -ōnis, f (disiungere, dīiungere)

I. ločitev, ločenost, oddaljenost: in tanto luctu meorum, tanta disiunctio ne Ci., ut non statim alienatio disiunctioque facienda sit Ci.

— II. pren.

1. različnost: animorum, sententiae Ci.

2. occ.
a) (= διεζευγμένον) α) log. izključitev, ločilni (razstavni) stavek, protistava, dialektična oblika protistavkov, razstavna oblika zaključka: Dig. idr., cum traditum sit in omnibus diiunctionibus, in quibus „aut etiam aut non“ poneretur, alterum utrum verum esse Ci. β) ret. brezvezje, asindeton: Ci., Corn.,
b) (= συνωνυμία) enakopomensko (sinonimno) izražanje: Q. (IX, 3, 45).
c) gram. (= διαστολή) ločilno znamenje, ločilo: Prisc.

diskriminirati glagol
(neenako obravnavati ljudi) ▸ diszkriminál, hátrányosan megkülönböztetSpremenjen model vinjet pa dejansko vse bolj diskriminira domače uporabnike cestninskih cest. ▸ A matricák módosított rendszere valójában egyre inkább hátrányosan különbözteti meg a belföldi útdíj-fizetőket.
Slovenija ne sme politično diskriminirati nobene svetovne velesile. ▸ Szlovénia politikailag nem diszkriminálhat egyetlen nagyhatalmat sem.
Poleg tega je določeno, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti. ▸ Azt is előírja, hogy az intézkedéseknek arányosnak kell lenniük, és nem alkalmazhatnak etnikai, vallási vagy társadalmi hovatartozáson alapuló megkülönböztetést.

disociirati glagol
1. kemija (o razpadu molekul) ▸ disszociálMočne baze popolnoma disociirajo in imajo visoke pH vrednosti. ▸ Az erős bázisok tökéletesen disszociálnak, és magas a pH-értékük.
Le nekatere kisline in baze z vodo popolnoma ionizirajo ali disociirajo. ▸ Csak néhány sav és bázis ionizálódik vagy disszociál maradéktalanul vízzel.

2. psihologija (o umskem procesu) ▸ disszociál, disszociálódik [pri povratni rabi]
Ko Louise izve resnico, spet disociira. Nič ne občuti. Spet zbeži od vezi, ki jih je že spletla. ▸ Amikor Louise megtudja az igazságot, ismét disszociál. Nem érez semmit. Újra elmenekül a kötelékei elől.
Ne čuti ne bolečine ne strahu – telesno otopi, se disociira, kar je nezavedni odraz obrambe pred grozo zlorabe. ▸ Nem érez sem fájdalmat, sem félelmet – fizikailag elzsibbad, disszociálódik, ami a bántalmazás borzalma elleni védekezés öntudatlan leképződése.

dispensar oprostiti (od), dovoliti, dopustiti; prizanesti s; razdeliti; izkazati; razpolagati z

dispensar cuidados (a) skrbno koga negovati
V. dispense oprostite
dispensarse ne se spotikati ob, ne gledati na
no puedo dispensarme de... ne morem si kaj, da ne bi ...

dispense [dispéns] prehodni glagol
deliti, razdajati; odpustiti, odvezati česa; pripravljati ali deliti zdravila

to dispense with ne potrebovati česa, prihraniti kaj; odpraviti, pogrešati; shajati, prebijati se brez
dispensing chemist lekarnar

dispenser [dispɑ̃se] verbe transitif oprostiti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), izpregledati; dispenzirati; deliti, razdeljevati, razdajati

dispenser quelqu'un d'impôts, d'une obligation, d'un devoir oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti
dispensez-moi de vous accompagner dovolite mi, da vas ne pospremim (nazaj)
je vous dispense de faire des commentaires prosim vas, nobenih komentarjev!
je vous dispense à l'avenir de vos visites v bodoče mi prizanesite s svojimi obiski; prepovedujem vam obiske pri meni v bodoče
dispensez m'en! prizanesite mi s tem!
se dispenser de ses devoirs, de travailler odtegniti se dolžnostim, delu

dispereō -īre -iī (—) (decomp.) docela ugonobiti (ugonabljati) se, poginiti (poginjati), propasti (propadati), končati se: disperii Ter. izgubljen sem! po meni je! gorje mi! tako tudi: male disperii Kom., disperii, perii misera Kom., disperisti Kom., disperistis, ni … Kom., dispeream, ni … H. ali dispeream, nisi … Cat. ali dispeream, si … Pr. naj poginem, če (ne) … , fructus disperit Varr., cibus disperiit, serpens disperit Lucr., fundumne pulcherrimum … disperire patiemini? Ci. — Glagol se rabi za pass. glag. disperdō.

Opomba: Fut. disperiet Vulg.

dispergō -ere -spersī -spersum (dis in spargere)

I.

1. raztrositi, raztres(a)ti, razkropiti, razpršiti (razprševati): cerebrum Ter., caprae dispergant se Varr., perque agros passim dispersit corpus (fratris Medea) Poeta ap. Ci., nubes dispergunt venti Lucr., dispergere fimum Plin., commeatum laciniatim Ap.

2. pren.
a) raztres(a)ti = na vse strani širiti, razširiti (razširjati), raznositi (raznašati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): multa perniciosa Ci., partes rei gestae in causam Ci., in cunctas partes plura corpora Lucr., partem voti in auras V., vitam in auras V. ali in vacuas vitam dispergere auras Sil. izdihniti dušo, nullos ignes agris dispergere Sil. ne opustošiti z ognjem, libellos T., exercitum in manus plures dispergere T.; (o rastlinah) (po)razdeliti = sejati, saditi: vitem, lactucam Col. Od tod adj. pt. pf. dispersus 3, adv. -ē raztresen, razpršen: praedones toto mari dispersi Ci., homines dispersi vagabantur Ci., eorum (membrorum) collectio dispersa Ci., bellum tam late divisum atque dispersum Ci. po mnogih krajih razširjena, in omnīs partīs dispersa multitudo C., dispersis in opere nostris C., dispersos adorti C., dispersos milites … in unum contrahit S., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., ala equitum dispersa toto campo L.; quae disperse a me multis in locis dicentur Ci.
b) govorice razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermonem Ci., rumorem Ph., falsos rumores T.; z ACI: disperso rumore rem Romanam … lacerari T., volgus … disperserat accitum in adoptionem T.

— II. (p)oškropiti: ut cerebro dispergat viam Ter. — V rokopisih in v pozni lat. (npr. pri Tert.) tudi dispargō -ere -sparsī -sparsum.

dispertiō -īre -īvī (-iī) -ītum (dis in partīre) razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), podeliti (podeljevati), deliti: opsonium hic bifariam Pl., mihi tecum dispertitum officium fuisse Ci., dispertire tempora voluptatis laborisque Ci. strogo ločiti, coniecturam in quattuor genera Ci., funditores inter manipulos S., exercitum per oppida L., vires T.; z dat.: dispertire pecuniam iudicibus Ci., fortunas nostras parricidis Ci., cum regna singulis familiaribus dispertirentur N., proxuma loca tribunis dispertit S. odkaže tribunom v stražo; med.: etiam dispertimini? Pl. ali ne pojdeta takoj narazen? tot in curas dispertiti eorum animi erant L. — Redka dep. soobl. dispertior -īrī: iuris consulti … id in infinita dispartiuntur Ci., consules belli administrationem inter se dispertiri iussi L. — Varianti: dispartiō -īre in dispartior -īrī.

dispiciō -ere -spexī -spectum (dis in speciō -ere)

1. „videti začeti“, oči (zopet) odpreti, spregledati: catuli caeci (slepi rojeni) et qui iam dispecturi sunt Ci., ut primum dispexit Ci. (o smrtno ranjenem Epaminondi), tanta oborta caligo est, ut dispicere non posset Suet. da ni mogel stvari okrog sebe prepoznati.

2. occ.
a) intr. s široko odprtimi očmi ogledovati, razgledovati se, ozreti (ozirati) se: ad terram aspice et dispice (ali despice) Pl., longe cunctas in partīs dispicere Lucr.; pren. vse natanko preisk(ov)ati: dispicientibus consistorianis et militaribus Amm., dispicere de hereditatibus, de his obligationibus Iustin. Inst.
b) trans. z očmi izslediti, razločiti (razločevati), zagledati, zazna(va)ti: nequit ullam dispicere ipse oculus rem Lucr., dispecta est et Thule T., praedam celsius (z višine) dispicere Amm.

3. pren. duševno izslediti, spozna(va)ti, prepozna(va)ti, jasno uvide(va)ti, spredvideti: iam aliquid dispiciam Ter., si dispicere quid coepero Ci., tot res mea sponte dispexi Ci., si … imbecilli animi … verum dispicere non possint Ci., populus Romanus libertatem iam ex diutina servitute dispiciens Ci., dispice insidiatorem et petitum insidiis L. razločuj, dispicere mentem principis, merita T.; z relativnim stavkom: sed ego quod sperem non dispicio Ci.; z odvisnim vprašanjem: in ea re Pompeius quid velit non dispicio Ci. ni mi jasno, dispicies, quid renuntiandum Regulo putes Plin. iun.; occ. premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), (po)misliti na kaj: ubi occasio admonet, dispicere Pl., dispicere res Romanas Ci. ep., quorum nihil cum dispexisset caecata mens subito terrore L.; dispice z ne: Plin. iun., z num ali an: Plin. iun.

disponible [dispɔnibl] adjectif razpoložljiv, na razpolago, na voljo; prost, prazen; tekoč (denar)

appartement masculin disponible razpoložljivo, nezasedeno stanovanje
fonctionnaire, officier masculin disponible uradnik, častnik na razpoloženju
je ne serai pas disponible demain jutri ne bom prost
il reste deux places disponibles dans l'autocar dva sedeža sta ostala prazna v avtobusu

disposer [dispoze] verbe transitif razmestiti, razporediti; razpoložiti; urediti; aranžirati; pripraviti (à na); pripraviti (quelqu'un à quelque chose koga do česa); določiti; commerce trasirati (trato), izstaviti (ček) (sur na); verbe intransitif razpolagati (de z), imeti na voljo

se disposer namerjati (à za, k), pripraviti se; staviti se na razpolago
autorisé à disposer pooblaščen za razpolaganje
pouvoir masculin de disposer pooblaščenost za razpolaganje
disposer les meubles dans un appartement razmestiti pohištvo v stanovanju
disposer d'une voiture iméti na voljo avto
disposer d'une grosse somme razpolagati z veliko vsoto
disposez de moi razpolagajte z menoj
disposez-le à signer ce contrat pripravite ga do tega, da podpiše to pogodbo
vous pouvez disposer lahko greste, trenutno vas ne potrebujemo
se disposer à partir pripraviti se, biti pripravljen za odhod
il se dispose à vendre sa voiture on namerava prodati svoj avto

dispozícija (-e) f

1. (nagnjenost, dovzetnost) disposizione, attitudine, inclinazione:
imeti dispozicijo, ne imeti dispozicije za kaj avere molta, poca disposizione per
umske, telesne dispozicije disposizioni intellettuali, fisiche
dispozicija za bolezen predisposizione patologica

2. šol. (osnutek, načrt za pismeno delo) disegno, schema; canovaccio

3. (navodilo, napotek) direttiva; istruzione

4. knjiž. (razvrstitev, razporeditev) disposizione

disprēzzo m prezir, zaničevanje; ekst. omalovaževanje, podcenjevanje:
con grande disprezzo del pericolo ne meneč se za nevarnost

disputer [dispüte] verbe intransitif diskutirati (de, sur o); tekmovati (de quelque chose v čem); vieilli prepirati se, prerekati se; verbe transitif spodbijati, oporekati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); lastiti si, zahtevati; trditi; familier ošteti, ozmerjati

se disputer prepirati se (quelque chose kaj, avec quelqu'un s kom)
disputer un combat, un match, la victoire boriti se za zmago
disputer de luxe tekmovati v razkošju
disputer le terrain (militaire, figuré) žilavo braniti svoj položaj, braniti vsako ped zemlje (pred sovražnikom)
disputer la première place à quelqu'un boriti se s kom za prvo mesto
disputer d'un, sur un sujet diskutirati o kakem predmetu
ces employés disputent de zèle ti uslužbenci tekmujejo v vnemi
je ne te dispute pas ce mérite ne spodbijam ti te zasluge
le disputer à quelqu'un en quelque chose kosati se, tekmovati s kom v čem
(sport) le match s'est disputé hier tekma je bila odigrana včeraj
des goûts et des couleurs, il ne faut pas disputer (proverbe) o okusih in o barvah se ni treba prerekati, je vsak prepir odveč

disputō -āre -āvī -ātum „(pre)ceniti“, od tod

I. z računanjem na čisto priti: disputatast ratio cum argentario Pl. račun z bankirjem je poravnan.

— II. pren.

1. z vseh strani razmotriti, preudariti (preudarjati), dodobra premisliti, natančno pretehtati: in meo corde eam rem volutavi et diu disputavi Pl.; z ACI: cum animo disputans haec statui Romano prodesse Amm.

2. razložiti (razlagati), predavati, govoriti, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati: rem examussim Pl., causa disputata est hesterno die copiosissime a Q. Hortensio Ci., de singulis sententiis breviter disputare Ci., quid ego de hoc plura disputem? Ci.; z odvisnim vprašanjem: de capite civis — non disputo cuiusmodi civis Ci., quam sapienter (omnia repudiaverim), non disputo Ci.; z ACI: disputant horam nullam vacuam voluptate esse debere Ci., palam disputare minime esse mirandum Ci.; occ. znanstveno (poseb. filozofsko) pogovarjati se, prepirati se, (v dialogu) pretresati, raziskovati, razpravljati, govoriti: disputare de aliqua re Ci., libenter haec (o tem) coram cum Q. Catulo disputarem Ci., disputare pro omnibus et contra omnia Ci., contra propositum (predmet) Ci., neque ego ullam in partem disputo Ci. in (jaz) ne govorim v prid nobeni stranki, disputare contra (proti) Ci. = disputare in contrarium T., disputare in utramque partem ali de omni re in contrarias partes Ci. za in proti govoriti, disputare de sideribus C., cum de re publica (o politiki) disputaretur N., disputare circa hoc Q.; z odvisnim vprašanjem: ego enim quid desiderem, non quid viderim disputo Ci. tu ne gre za to, kaj … — Od tod subst. pt. pf. disputāta -ōrum, n razprave: disputata nobilium philosophorum Ap.