Franja

δοκιμάζω [fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.

δυσ-πετής 2 (πίπτω), adv. -ῶς, ion. -έως ki težko pada, težak, težaven; μαθεῖν οὐ δυσπετής ni težko ga spoznati.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

ἕ [Et. iz σϝε, idevr. swe, swo: ἕ, οἷ, ὅς; podst. sewe, sewo; lat. suus (stlat. so-vos), slov. svoj, gršk. ἑός] 1. encl. acc. sg. pron. refl. pers. 3. osebe: sebe, se, gl. οὗ. 2. acc. sg. pron. pers. 3. osebe: njega, ga, njo, ga.

ἐγ-καλέω 1. zakličem komu, pokličem ga; dolžim koga česa, očitam komu kaj τινί τι, pritožujem se, grajam, τινά τινος, τὶ κατά τινος, ὑπέρ (περί) τινος. 2. tožim koga, τινί τι radi česa. 3. tirjam od koga dolg.

ἑέ = ἕ gl. οὗ ga, se.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

εἴργω (εἵργω), εἴργνῡμι, εἰργνύω [Et. kor. wereg', lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrzą, vrěsti, vezati). – Obl. fut. εἴρξω, -ομαι, aor. εἶρξα, pf. pass. εἶργμαι, aor. pass. εἴρχθην, adi. verb. εἰρκτός, εἰρκτέος. – ep. ἐέργω, ἐέργνῡμι, plpf. 3 pl. pass. ἐέρχατο, aor. ἐέργαθον (εἴργαθον); ion. poet. ἔργω, ἔργνῡμι, fut. ἔρξω, aor. ἔρξα, pΐ. pass. ἔργμαι, 3 pl. ἔρχαται, plpf. 3. pl. ἔρχατο, aor. pass. ἔρχθην]. 1. tiščim, potiskam, podim ἂψ ἐπὶ νῆας; oklepam, obdajam, zapiram δόμον ἐντός, ἐν ποταμῷ; pos. mečem, zapiram v ječo τινά; σάκεσσι ἔρχατο obdani so bili od ščitov, φρένες ἔρχαται ἀμφὶ ἁδινὸν κῆρ je obdajala ali ležala okrog česa; ὅσον ἐκ νηῶν ἀπὸ πύργου τάφρος ἔεργεν ves prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim ἀμφίς, odvračam (ἀπό) τινος, νῆα κύματος, ἐκτός krmim ladjo iz česa, ἐπ' ἀρίστερὰ λαόν odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, ἀπὸ τιμῆς kratim čast, τινά τινος, z inf. ali ὥστε (μή). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru τινός; εἴργου nazaj.

Ἐλευθέρια, τά praznik osvoboditve, ki so ga obhajali Grki vsako peto leto v spomin na zmago pri Platejah l. 479.

ἐμός 3 [Et. lat. meus, slov. moj] pron. poss. 1. adi. moj, ὁ ἐμός (= οὑμός itd.), ojačuje se z gen. od αὐτός; ἀγγελίη ἐμή vest o meni, αἱ διαβολαί obrekovanje o meni; ἡ ἐμὴ δωρεά dar, ki si ga meni dal; τὰ ἐμὰ νουθετήματα meni dani nauki. 2. subst. ὁ ἐμός moj otrok, ἡ ἐμή moja hči (domovina), οἱ ἐμοί moji sorodniki, τὸ ἐμόν moje razmere, τὰ ἐμά moji načrti (zadeve, razmere). – adv. τό γε ἐμόν, τὸ δ' ἐμόν kar se mene tiče.

Ἐνδυμίων, ωνος, ὁ lep mladenič, ki ga je ljubila Selena.

ἐν-θῡ́μιος 2 pri srcu ležeč, ki povzročuje skrb, ἐνθύμιόν οἱ ἐγένετο vest ga je zapekla; μή τοι λίην ἐνθύμιος ἔστω ne delaj si preveč skrbi zanj, ἐνθύμιον ποιοῦμαι ženem si k srcu, εὐναί zakon poln skrbi, žalosten.

ἐν-τήκω [-τήξω, -έτηξα; pass. ἐντήκομαι, aor. ἐντακῆναι, pf. ἐντέτηκα] 1. act. trans. (raz)topim, vlijem, vtisnem. 2. pass. intr. topim se, vtisnem si globoko v srce, prevzame me; μῖσος ἐντέτηκέ μοι neizbrisno sovraštvo je prevzelo moje srce; τῷ φιλεῖν ἐντακῆναι topiti se, prešinjen (prevzet) biti od ljubezni, sama ljubezen ga je.

ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.

ἐπίκλησις, εως, ion. ιος, ἡ (ἐπι-καλέω) 1. pridevek, priimek, ime; acc. ἐπίκλησιν s priimkom, po imenu, kakor ga ljudje imenujejo. 2. nazivanje, obrekovanje, αἰσχίστη ἐπίκλησις največja sramota. 3. klicanje, pozivljanje.

ἐπι-μελέομαι, ἐπι-μέλομαι d. p. [fut. ἐπιμελήσομαι, aor. ἐπεμελήθην, pf. ἐπιμεμέλημαι] 1. a) imam skrb za, skrbim za, brigam se za τινός, ὑπέρ, περί τινος, ὅπως, ὡς, acc. c. inf., τῶν ἄλλων naredim, odredim vse ostalo, πᾶσαν ἐπιμέλειαν skrbim z vso skrbjo, τὰ τοιαῦτα πάντα ἐπεμέλετο spomnil se ga je v vseh takih rečeh; b) trans. preskrbim, pripravim τί. 2. a) načelujem, nadzorujem, opravljam, oskrbujem τῆς πόλεως; b) skrbno gojim, mar mi je kaj, zanimam se za, urim se v, brigam se za ἀρετῆς, μαντικῆς.

ἐπι-πῑ́πτω 1. a) padem na τὸ πνεῦμα ἅγιον ἐπί τινα (τινι) NT, ἐπὶ τὸν τράχηλόν τινος oklenem se vratu, ἐπὶ τὸ στῆθος naslonim se na prsi NT; b) sovražno: navalim, udarim na koga, napadem τινί, ἔς τινα. 2. o nevihti, bolezni, nesreči itd.: nastopim, nastanem, pridrevim se, napadem, zgrabim, ἐπιπίπτω φερόμενος napadem koga kakor nevihta; φόβος ἐπέπεσεν ἐπ' αὐτόν strah ga je obšel, ἔκστασις ἐπέπεσεν ἐπ' αὐτόν zamaknil se je NT.

ἐπίχειρα, τά (χείρ) nagrada, plačilo, οὔτε ξιφέων ἐπίχειρα λαχοῦσα ne da bi dobila plačilo, ki ga daje meč = ne z mečem (v boju) ubita.

ἐπ-ορούω [aor. ἐπόρουσα] ep. drevim nad koga, zaženem se, zapodim se, navalim, udarim abs. in τινί, ἅρμα skočim na voz, ὕπνος ἐπόρουσε spanec ga je prevzel.

ἔρανος, ὁ 1. skupen (družinski) obed, kjer plača vsak član svoj prispevek. 2. prispevek, ki so ga plačevali člani društva ἔρανον εἰσφέρειν. 3. dar, podpora, postrežljivost, ljubav.