Franja

quandō (iz *quām in dō; prim. dē)

1. adv.
a) vprašalno kdaj?, obklej?: v neodvisnem vprašanju: Pl., Ter. idr., quando hoc quisquam audivit? Ci., o rus, quando ego te aspiciam quandoque licebit? H.; v odvisnem vprašanju: Q. idr., non intellegitur, quando obrepat senectus Ci., quaeres, quando iterum paveas H.
b) relat. kadar, (takrat, kdaj) ko: Pl., L. Andr. ap. Gell., Pac. ap. Non., H. idr., utinam tum essem natus, quando … Ci., nec mortale sonans, adflata est numine quando iam propiore dei V.
c) nedoločno (za besedicami si, ne, num) kdaj, nekdaj: ut, si quando auditum sit, prodigii simile numeretur Ci., ne quando liberis bona reddantur Ci., num quando amici novi veteribus sint anteponendi Ci.; okrepljeno: si quando umquam … meminerint L.; abs.: nunc mihi, si quando, valete O.

2. conj. causalis ker: Pl., Ter., Pac. ap. Non., Varr., V., T., Col., Plin., Plin. iun., Q. idr., quando me in hunc locum deduxit oratio, docebo … Ci., id omitto, quando vobis ita placet S., quando ita maiores voluerunt H., pro urbe … dimicandum esse, quando Italiam tueri nequissent L.; quando quidem, gl. quandoquidem.

quant-à-soi [kɑ̃taswa] masculin zadržanost, rezerviranost

rester, se teuir sur son quant-à-soi ostati rezerviran, ne dati do sebe

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

quedarse ostati; zaostati, obstati, obtičati; popustiti (veter); počutiti se

quedarse cortado čisto zbegati se
quedarse corto slabo odrezati; ne pretiravati
quedarse fresco, quedarse lucido blamirati se
quedarse tan fresco nič si k srcu jemati
..., y se queda tan fresco z največjim mirom; meni nič tebi nič
quedarse hasta el fin do konca zdržati
quedarse muerto (fig) (od strahu) pol mrtev biti
quedarse tieso otrpniti od mraza
quedarse a oscuras ostati brez luči; fig vse izgubiti
quedarse con a/c obdržati kaj
me quedo con la habitación vzamem sobo (v hotelu)
quedarse con las manos cruzadas biti brez dela
¡quédese (ali quede) V. con Dios! zbogom!
se quedó de una pieza (fig) onemel je od groze
quedarse ea blanco biti prevaran v svojih pričakovanjih
quedarse en el sitio (fig) umreti
se quedó en el ataque (de apoplejía) podlegel je srčni kapi
¡eso se queda para mí! to meri (leti) name!
quedarse por ostati kot nadomestilo za

querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se

querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!

qui avv.

1. tu, tukaj; sem, semkaj:
abito qui a due passi stanujem tu blizu
fin qui do sem; doslej

2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!

3. tu, zdaj, pri tem:
qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!

4.
da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
abita di qui stanuje tu, tod
è di qui iz teh krajev je, domačin je
per di qui tod
di qui in avanti odslej, poslej
di qui a domani do jutri
di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quīnquātrūs -uum, f (quīnque) kvinkvátre, dve slovesnosti, obhajani Minervi na čast, in sicer

1. velike kvinkvatre (maiores) od 19. do 23. marca (hkrati tudi šolske počitnice, sklep šolskega polletja): Pl., Ci. ep., H., T., Col., Iuv., Aus., Suet., cur sit Quinquatrus illa vocata dies O., quinquatribus ultimis venerunt legati L. na zadnji dan (velikih) kvinkvater = 23. marca, in

2. male kvinkvatre (minores: O. ali minusculae Varr., Fest.), obhajane dne 13. junija. Ime ni nastalo, ker so trajale (velike) kvinkvatre pet dni (kakor navaja še O., Fasti 3, 810), ampak ker so jih obhajali peti dan po idah: Varr., Gell., Fest. — Soobl.
a) quīnquātrēs (Quīnquātrēs) -ium, m: Prisc.
b) quīnquātria (Quīnquātria) -ium, n: Suet.

Quintín

alli se armó (ali: se hubo) la de San Quintín tam je prišlo do hudega preptra (pretepa, pokola)

quinto moški spol petina; vojska rekrut; 20% davek; ljudsko bedak, tepec; Mehika kovanec za 5 stotink

enamorarse como un quinto do ušes se zaljubiti
el quinto peta božja zapoved
no hay quinto malo kar pozno pride

quis, quid (iz vprašalnega in nedoločnega pron. indoev. debla *qu̯i-; prim. gr. vprašalni τίς, τί [tes. κίς] in nedoločni τις, τι, skr. kiḥ kdo?, kim kaj?, ná-kiḥ nihče, osk. pís, pis, píd, sl. kdo? kaj?, got. hvas, stvnem. hwer, hwaz = nem. wer, was); pron. subst. (quis tudi adj., nikdar pa quid)

I. interrog. kdo? kaj?

1. v neodvisnem vprašanju redko adj. kateri?, kakšen?: quis adulescens fuit? Ci., quis homo est? Ter. kdo je?; večinoma subst.: quis clarior Themistocle? Ci., quis autem amicior quam frater fratri? S., quīcum (quōcum s kom) locutus est? Ci., cuius es? Ter. čigav si?, quis tu? Ter. kdo je?, quis videor? Ter. kakšen se ti zdim?; quis tudi fem.: Pac. fr., Caecil. ap. Gell., quis illaec est, quae lugubri succinta est stolā? Enn. ap. Non., quis est ea, quam vis ducere uxorem? Pl., quid est? Pl. kaj pa je?, quid igitur est? Ci. kako je torej (s tem)?, quid eo? Ter. kaj hoče s tem?, quid tu (sc. dicis)? Ci. kaj meniš (praviš)?, quid tibi vis? H. kaj ti prihaja na misel? Z gen.: quis omnium mortalium non intellegit? Ci., quid tandem habuit argumenti? Ci.; occ. quid z gen. = kak(šen) -a -o, koliko?: quid mulieris habes? Ter. kak(šn)o ženo imaš?, quid negotii est? Pl. kaj pa se godi?, kaj pa je?, quid negotii geritur? Ci. kakšno opravilo … ?, quid hoc rei est? Cu. kaj pomeni to?, kaj hoče to reči?, quid eius (rei) est? Ci. kaj (koliko) je na tem?, quid causae est? Pl. kaj se (tu) godi?, quid praeterea caelati argenti, quid signorum, quid marmoris putatis apud illum esse? Ci. kolikšna množica?, koliko?; adv. acc. n quid? kaj?, kako?, zakaj?: quid? eundem destituisti? Ci., quid plura dicam? Ci. čemu?, quid hoc? Ci. čemu to?, sed quid argumentor? Ci.; tudi: in quid? Sen. ph. zakaj? Tako v zvezi z deinde, enim, ergo, igitur, postea, tandem idr. quid ita? Ci. zakaj (kako) to?, quidnī? Ter., Ci. zakaj ne?; tudi ločeno: quid ego ni ita censeam? Pl., quid illam ni abducat? Ter.; tudi pleonast. z non: quidni non permittam Sen. ph., quid? quod … kaj porečem(o) na to, kaj naj rečem(o) k temu, da … : O., H., Iust. idr., quid? quod Theseus exegit promissum a Neptuno? Ci.

2. v odvisnem vprašanju; subst.: quis sim, ex eo, quem ad te misi, cognosces S., intellegit, quos dicas Ci., si diligenter, quid Mithridates potuerit, considerabis Ci.; adj. kak(šen): rogitat, quis vir esset L.; v istem pomenu tudi quid z gen.: quid hominis sit Ci. kakšen človek da je; adv. acc. neutr. quid? kaj?, zakaj? = čemu?: conclamavit, quid ad se veniret C., quid veniat, scitatur O., quaesivi, quid dubitaret Ci. Pogosto se kopičijo pron. v sestavljenih vprašanjih: considera, quis quem fraudasse dicatur Ci. kdo in koga da je baje ukanil, quem ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; quis navidezno nam. uter: ad quem eorum regnum esset venturum L. (o Titu in Arnutu Tarkviniju), ex captivis spadonibus, quis Alexander esset, monstrantibus Cu. (o Aleksandru in Hefajstionu). —

II. nedoločno (naslonka) kdo, kaj, subst.: dixerit quis Ci. tu bi utegnil kdo reči, pa poreče kdo; večinoma v splošno vprašalnih stavkih: num quis adpellavit? Ci. je nemara kdo?, num quem putes posse reperiri? Ci., num quid est causae? Ci.; potem v splošnih relativnih stavkih: quotienscumque vellet quis Ci., illis promissis standum non est, quae coactus quis metu promisit Ci.; poseb. pogosto za si, nisi, ne, modo, dummodo, cum idr.: ne quid nimis Ter., si quid accidat Ci. ko bi se kaj primerilo, timui, ne quis de mea fide dubitaret Ci., si quis quid rumore acceperit, uti ad magistratum deferat nec cum quo alio communicet C. Redkeje adj. kak(šen): si quis est sensus in morte Ci., ne quis satelles posset succurrere N., sive natura sive quis deus Ci., iam quis forsitan hostis … tela gerit Tib. — Od tod adv. abl. sg. n quō

1. vprašalno
a) pri glagolih pregibanja kam?; v neodvisnem vprašanju: vide, quo me vertam? Ci., quo, quo scelesti ruitis? H.; v odvisnem vprašanju: vide, quo progrediar Ci., statuisti, quo quemque proficisci placeret Ci.; z gen.: quo terrarum possent abire L. kam na svetu (pod nebom); v istem pomenu tudi quo gentium: sequere hac me … quo gentium? Pl., non hercle, quo hinc nunc gentium aufugiam, scio Pl., quo amentiae progressi sitis L. do katere stopinje brezumnosti = do kolike brezumnosti; prim. quousque. Metaf. čemu?: quo tantam pecuniam? Ci., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H. čemu mi bo sreča … ; odvisno: nescis, quo valeat nummus H. čemu da je dober, quo responsum valeret N. na kaj da se nanaša.
b) (redko) pri glagolih bivanja in mirovanja kje?: se nescire, quo loci (= quo loco) esset Ci. ep., visus est dicere, quo loci illa nasceretur Ci.

2. nedoločno kam: si quo erat prodeundum Ci., ne quo inciderem Ci., Romam alione quo mittere L. ali kam drugam; načinovno kako: si quo usui esse … exercitui posset L.

Opomba: Star. nom. pl. ques = qui: Pac. fr. — Pri adj. vprašalnem quis se pogreša fem. in ves pl.; te obl. se nadomeščajo z ustreznimi obl. vprašalnega pron. qui, quae, quod. — Pri nedoločnem quis, quid se uporablja fem. sg. quă (redkeje quae) od nedoločnega qui, qua(e), quod; neutr. pl. se glasi quă (redkeje quae).

rabibocher [-bɔše] verbe transitif, familier spraviti v red, zakrpati; figuré pomiriti, spraviti (skregane osebe)

se rabibocher spraviti se, poravnati se
on a eu du mal à rabibocher les deux époux s težavo so pripravili oba zakonca do sprave, do pomirjenja

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

račúnati to calculate, to reckon, to figure; to cipher; to compute

račúnati na kaj to reckon (ali to rely) upon something (na pomoč upon help)
račúnati za kaj to charge for something (za sobo for the room)
ne račúnati to leave out of account
račúnati z to reckon with
račúnati na pamet to do mental airthmetic
napačno račúnati to miscalculate
on veliko računa (zaračuna) his charges are very high, he charges a lot
račúnati z dejstvi to take the facts into account
računajoč vse v vsem taking an all-round view
račúnati brez krčmarja (figurativno) to reckon without one's host

ràd willingly, gladly, with pleasure, readily; eagerly; arhaično nothing loath

ràd ali nerad willy-nilly, willing or unwilling
iz srca, od srca ràd with all my heart
prav ràd with the greatest pleasure
ràd imeti to like, to be fond of, to be partial to, to have a liking for, to love
ne imeti ràd to dislike, to be averse (ali disinclined) to, to have an aversion to
ràd igram šah I like playing chess
se ràd učiš angleščino? do you like learning English?
kaj bi radi? what can I do for you?
on se ne smeje ràd it's hard to make him smile (ali to bring a smile to his face)
posebno ràd imam lahka vina I'm very partial to light wines
ljudje ga ràdi vidijo he is much sought after
to ràd verjamem I can easily believe it
ali imate ràdi kavo? do you like coffee?
jaz bi ràd kupil... I should like to buy...
ràd bi vedel zakaj I wonder why
ràd bi vedel (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
ràd bi verjel, da... I am quite ready (ali open) to believe that...
take stvari se ràde dogajajo such things will happen
radi ga vidimo he is (always) welcome here
on ga (= vino) ràd pije he is fond of the bottle, žargon he likes his plonk, arhaično humoristično he is a winebibber, slabšalno he's a wino

radi predl. z rod. zaradi: (izraža namen) radi liječenja otišao je na more; radi preglednosti rasprava je podijeljena na poglavlja; poslati, dati poklon ruke radi dati, poslati darilo iz pozornosti do obdarovanega, ne pa zaradi materialne koristi; forme radi iz čiste formalnosti

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rag¹ [ræg] samostalnik
cunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp
množina ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan
šaljivo obleka
slabšalno žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganec

the rag zastava
the Rag šaljivo častniški klub v Londonu
in rags v cunjah, razcapan, raztrgan
not a rag to one's back niti krpice, cunjice na telesu
not a rag of evidence niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradiva
worn to rags ponošen, iznošen do cap, capast, cunjast
there is not a rag of truth in what you say niti trohice resnice ni v tem, kar pravite
that meat is boiled to rags to meso je čisto razkuhano
to cook to rags razkuhati
to cram on every rag (of sail) navtika dvigniti, razpeti vsa jadra
to get one's rag out pogovorno razjeziti se
I haven't a rag to put on nimam kaj obleči
to show a red rag to a bull razdražiti bika z rdečo krpo, figurativno razkačiti koga
to spread every rag of sail navtika razpeti vsa razpoložljiva jadra
ameriško to take the rag off (the bush) prekositi, posekati, preseči vse, vsakega
to tear to rags raztrgati na koščke
his reputation is torn to rags od njegovega ugleda ni ostalo niti sledu

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči