Franja

op-petō -ere -īvī (-iī) -ītum na(s)proti iti: poenas superbiae Ph. pokoriti se za svojo prevzetnost, pestem Pl. ali malam pestem Poeta ap. Ci. pogubiti se, uničiti se; poseb. o. mortem Enn. ap. Non., Ci. smrt storiti, dušo (življenje) dati, umreti, clarae mortes pro patriā oppetitae Ci., o. voluntariam mortem Val. Max. ali miseram mortem Gell.; tako tudi: letum pro patria o. L.; pri poznejših piscih (evfem.) brez mortem: quīs … Troiae sub moenibus altis contigit oppetere V., o. eodem mari T., non senio nec aegritudine, sed fame Plin.; poznolat.: gloriosā morte Prud., gloriosum esse existimans iussā morte oppetere Amm.

opravičil|o srednji spol (-a …) die Entschuldigung, pisno: das Entschuldigungsschreiben
brez opravičila unentschuldigt

oprsje samostalnik
1. (ženske prsi) ▸ kebelZvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

Orbōna -ae, f Orbóna, boginja tistih, ki so bili brez otrok; na pomoč so jo klicali starši, ki so izgubili otroke in so si jih znova želeli: Ci., Plin. — Soobl. Orbāna -ae, f Orbána: Arn., Tert.

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu

4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia

orfano

A) agg.

1. osirotel:
orfano di padre, di madre brez očeta, brez matere

2. čebel. osirotel

B) m (f -na) sirota (tudi pren.)

orientacij|a ženski spol (-e …) die Orientierung (v prostoru Raumorientierung); figurativno politične stranke: der Kurs (desna Rechtskurs, leva Linkskurs)
sposobnost orientacije das Orientierungsvermögen
brez orientacije orientierungslos
pripomoček za orientacijo die Orientierungshilfe
agronomija in vrtnarstvo rastlina za orientacijo die Leitpflanze, die Anzeigerpflanze
smisel za orientacijo der Ortssinn, Orientierungssinn
figurativno služiti:
za orientacijo als Anhaltspunkt, als Anhalt
izgubiti orientacijo figurativno jede Orientierung verlieren, kopflos werden

originalité [-lite] féminin izvirnost, samoniklost, originalnost, posebnost

manquer d'originalité biti brez originalnosti

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

orožj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) vojska

1. (oborožitev) Waffen množina, die Bewaffnung, die Rüstung; (bojna oprema) das Kriegsgerät; (bojno sredstvo) kemično: der Kampfstoff

2. die Waffe (avtomatsko Maschinenwaffe, daljinsko Langstreckenwaffe, jedrsko Kernwaffe, Atomwaffe, maščevalno Vergeltungswaffe, metalno Wurfwaffe, ofenzivno Angriffswaffe, kratkega dometa Kurzstreckenwaffe, srednjega dometa Mittelstreckenwaffe, za bodenje Hiebwaffe, za množično uničevanje Massenausrottungswaffen množina, protipodmorniško U-Jagd-Waffe, protitankovsko Panzerabwehrwaffe, raketno Raketenwaffe, ramensko strelno Schulterfeuerwaffe, razdiralno Zerstörungswaffe, ročno protitankovsko Panzerabwehrhandwaffe, ročno strelno Handfeuerwaffe, Handwaffe, Faustfeuerwaffe, samokresno Selbstladewaffe, strelno Feuerwaffe, Schießwaffe, [Schußwaffe] Schusswaffe, tajno Geheimwaffe, taktično taktische Waffe, teledirigirano Fernlenkwaffe uničevalno Vernichtungswaffe, uplenjeno Beutewaffen množina, vbodno Stichwaffe, Stoßwaffe, letalstvo vgrajeno Bordwaffe, zastraševalno Abschreckungswaffe)
dobava orožja die Waffenlieferung
izvoz orožja der Rüstungsexport
nakup/nakupovanje orožja der Rüstungskauf
posedovanje orožja der Waffenbesitz
uporaba orožja der Waffengebrauch
uporaba strelnega orožja der [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch
zbirka orožja die Waffensammlung
ples z orožjem der Waffentanz
figurativno rožljanje z orožjem das Säbelrasseln, Säbelgerassel
trgovec z orožjem der Waffenhändler
trgovina z orožjem der Waffenhandel
z orožjem komu kaj vzeti ipd.: mit Waffengewalt
z lastnim orožjem mit seinen eigenen Waffen (tudi figurativno)
odpoved orožju der Waffenverzicht
zakonodaja o orožju das Waffenrecht
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
pustiti, da naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
orožje molči die Waffen ruhen
brez orožja waffenlos, unbewaffnet, ozemlje: waffenfrei
seči po orožju zu den Waffen greifen

oróžje weapon; arm (s pl)

k oróžju! to arms!
brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
strelno oróžje firearms pl
noseč oróžje bearing arms
nositelj oróžja arms bearer
izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
premoč v oróžju superiority in arms and equipment
olje za oróžje gun oil
tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
uporaba oróžja use of arms
trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
tihotapljenje oróžja gun-running
učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
tovariš v oróžju brother in arms, comrade
ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
biti pod oróžjem to be under arms
položiti oróžje to lay down one's arms
poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
nositi oróžje to bear arms
zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard

oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un

oróžje arma f

v orožju en armas
z orožjem v roki arma en mano
brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
atomsko orožje armas f pl atómicas
avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
metalno orožje armas arrojadizas
dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
hrup orožja fragor m de las armas
rožljanje z orožjem ruido m de armas
moč orožja fuerza f de las armas
trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
položiti orožje rendir las armas
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
trobiti k orožju tocar (al) arma
k orožju! ¡a las armas!

orphelin, e [ɔrfəlɛ̃, in] adjectif osirotel; masculin, féminin sirota

être orphelin de père (de mère) biti sirota brez očeta (matere)
orphelin de père et de mère popolna sirota
orphelins pluriel de père ou de mère pol-sirote

orso m

1. zool. medved:
orso americano baribal, črni medved
orso bianco severni, beli medved (Thalarctos maritimus)
orso bruno rjavi medved (Ursus arctos)
orso grigio sivi medved, grizli
orso malese malajski, sončni medved (Helarctos malazanus)

2. pren. medved, okornež, neroda; odurnež, nedružaben človek

3.
il ballo dell'orso pren. okorno, nerodno plesanje
vendere la pelle dell'orso prima di averlo ucciso pren. delati račune brez krčmarja

4. ekon. žarg. baisse

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger