Franja

capot¹ [kapo] adjectif brez vzetka (pri igri s kartami); figuré zmeden, osupel; masculin odločilni udarec

être capot biti brez vzetka
elle a été mise capot ostala je brez vzetka
faire un capot napraviti, dobiti vse vzetke
faire capot popolnoma potolči, premagati

cappēllo m

1. klobuk:
cappello di paglia slamnik
cappello a cilindro cilinder
far di cappello, far tanto di cappello a qcn., a qcs. pren. sneti klobuk pred kom, pred čim
prender cappello zameriti, vznejevoljiti se; ujeziti se

2. kardinalski klobuk:
ricevere il cappello biti imenovan za kardinala

3. uvodni del (govora, članka)

4. bot. klobuk (gobe)

capriccio m (pl. -ci)

1. muha:
fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča

2. glasba capriccio

caprice [kapris] masculin muha(vost), nestanovitnost, kaprica, svojeglavost; trenutna ljubezen; musique capriccio

les caprices de la mode modne muhavosti, pogostne in nepredvidene modne spremembe
avoir un caprice pour quelqu'un biti pretirano, že smešno zagledan v koga
avoir des caprices biti muhast, sitnariti, trmoglaviti
céder aux caprices d'un enfant popustiti otrokovim muhavostim
faire un caprice jezno zahtevati (o otroku)

captif, ive [kaptif, iv] adjectif ujet; figuré priklenjen, zaprt, neprost, nesvoboden; masculin, féminin ujetnik, -ica

ballon masculin captif (na zemljo) privezan balon
devenir captif de quelqu'un komu v roke pasti
être captif de ses passions biti suženj svojih strasti

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

caractère [karaktɛr] masculin

1. 'črka, (pisani) znak, pluriel pisava, tisk

2. značaj, narava, svojstvo, značilnost, lastnost; odločnost

3. naslov, dostojanstvo

caractères arabes arabske črke
caractères aldins, cursifs, italiques kurzivne, ležeče črke
caractères cunéiformes, hiéroglyphiques klinopis, hieroglifi
caractères demi-gras, gras polmasten, masten tisk
caractères d'écriture pisane črke
caractères espacés razprt tisk
caractères gothiques fraktura, gotske črke
caractères grecs grške črke
caractères d'imprimerie tiskane črke
caractères romains antikva (črke)
caractère d'ambassadeur poslaniški naslov, dostojanstvo
fondeur masculin de caractères črkolivec
homme masculin de caractère energičen človek
avoir un caractère officiel imeti uraden značaj, biti uraden
avoir du caractère biti značajen
écrire en gros, en petits caractères pisati z velikimi, malimi črkami
manquer de caractère biti neznačajen

carafe [karaf] féminin (brušena) steklenica (trebušasta, z ozkim grlom); karafa; populaire glava; populaire bedak

un coup sur la carafe (populaire) udarec po glavi
laisser en carafe pustiti na cedilu
rester en carafe (figuré) obležati, biti pozabljen

carbone

A) m

1. oglje:
carbone fossile premog
carbone di legna, carbone dolce oglje
carbone acceso žerjavica
essere, stare sui carboni pren. biti na trnih
carta carbone karbon papir

2. pren.
carbone bianco vodne rezerve (za proizvodnjo električne energije)

3. bot. snet

B) agg. invar. črn:
carta carbone karbon papir

card¹ [ka:d] samostalnik
karta, vizitka, izkaznica; lepenka; program
ameriško časopisna objava
domačno človek, dečko; čudak

compass card vetrovnica (na kompasu)
to fling (ali throw up) one's cards opustiti igro
to have all one's cards in one's hand imeti vse prednosti
figurativno a house of cards negotov položaj ali načrt
it is (ali that's) the card tako kaže, to je pravo, to je treba
it is on the card to je mogoče
a lively card veseljak
pack of cards igra kart
to play at cards kvartati
to tell fortunes upon cards vedeževati iz kart
to play one's best cards uporabiti svoje najboljše možnosti
to play one's cards well (badly) biti spreten (nespreten)
to speak by the card jasno se izražati
to throw one's cards (on the table) vse odkrito povedati, priznati
a queer card čudak
trump card adut
to have a card up one's sleeve imeti nekaj za bregom
a knowing card navihanec
to lay one's cards on the table igrati z odprtimi kartami
a loose card razuzdanec
a sure card zanesljiv človek
to speak by the card jasno se izražati
to leave cards on s.o. obiskati koga
to make a card vzeti (pri kartah)
visiting card vizitka
ration card živilska nakaznica

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

care¹ [kɛə] samostalnik
skrb, nega; zaskrbljenost, previdnost, pazljivost; marljivost, prizadevnost

to take (ali have) care (of) biti previden
to take (ali have) the care of poskrbeti za koga ali kaj
care of (kratica c/o) pri (v naslovih)
Care Sunday peta postna nedelja
that shall be my care za to bom že jaz poskrbel
care killed (ali will kill) the cat pretirana skrb škoduje
with care! pazi! previdno!

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

cargado poln, preobložen; stisnjen; soparen; močan (kava, juha); karikiran

cargado de años zelo star
cargado con bala nabit (puška)
cargado de deudas prezadolžen
cargado de espaldas visokopleč; grbast
cargado de sueño močno zaspan
estar cargado biti pijan

cargar [g/gu] naložiti, natovoriti, naprtiti, obremeniti, obtežiti; prevzeti (obveznosti); nadlegovati; nabiti (puško ipd.); preobložiti; obdolžiti; naskočiti, napasti; težiti, stiskati (se), prerivati se; naraščati (veter)

cargar el acento (en) naglasiti
cargar en cuenta v breme vpisati
cargar de deudas obremeniti z dolgovi
cargar la mano preveč dati, preobremeniti
cargar mucho preveč se najesti ali napiti
cargar con alg. a (en) hombros koga na ramena vzeti
cargar con a. nekaj naložiti, nesti, prevzeti
cargar contra el enemigo naskočiti sovražnika
cargar sobre sí nase vzeti (breme, obveznosti)
cargarse nagniti telo na stran; pokriti se (nebo); razdražen biti
cargarse de lágrimas zasolziti se (oči)
se le carga la cabeza ima omotico; razkačen je

carin|a ženski spol (-e …) urad in plačilo: der Zoll; (carinska uprava) die Zollbehörde; Zoll-, -zoll (po teži blaga Gewichtszoll, po vrednosti Wertzoll, drseča Gleitzoll, fiskalna Finanzzoll, izvozna Exportzoll/Ausfuhrzoll, prednostna [s posebnimi ugodnostmi] Präferenzzoll/Vorzugszoll, prohibitivna Prohibitivzoll/Sperrzoll, tranzitna Durchgangszoll/Durchfuhrzoll, uvozna Einfuhrzoll/ Eingangszoll, zaščitna Schutzzoll)
politika zaščitnih carin die Schutzzollpolitik
carine oproščeno blago das Freigut
carine prost zollfrei
oprostitev plačila carine die Zollbefreiung
odmera carine die Zollbemessung
pobiranje carine die Zollerhebung
vračanje carine der Rückzoll
(biti) zavezan carini zollpflichtig (sein)
plačati carino za (etwas) verzollen

carlanca ženski spol koralna ovratnica za pse; premetenost, prekanjenost

tener (muchas) carlancas biti zelo premeten

carne f

1. meso:
avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
la propria carne rod; krvni sorodnik

2. ekst. človek
carne da cannone pren. topovska hrana
trafficante di carne umana trgovec s sužnji

3. meso (hrana):
carne bovina govedina
carne di maiale svinjina
carne in scatola mesna konzerva
carne affumicata prekajeno meso
mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš