Franja

colō -ere, coluī, cultum

1. agr. obdel(ov)ati, (vz)gojiti, vzgajati: praedia Ci., Col., agrum L., Eutr., ager Campanus colitur a plebe Ci., qui ruri habitarit et in agro colendo semper vixerit Ci., c. agros Ci., C., N., Cu., Col., rus V., rura Cat., Tib., Col., arva H., O., Q., fundum Ca., Varr., H., glaebam O., solum, terram Col., hortum Cu., hortos V., O., dura cultu haec plaga est L. težko je obdelovati, c. vitem Ci., Gell., arbores H., Gell., ne arva simul et vineta et oleas et arbustum colant Q.; s proleptičnim obj. gojiti: c. fructus V., fruges, poma O.; occ. s poljedelstvom se ukvarjati, kmetovati: Dig., duo … spectasse videntur Italici homines colendo, possentne … Varr., qui colendi aut pascendi causā esse in agro consuerant Ci., colendi haud facilem esse viam V.; od tod

2. sinekdoha bivati, naseljen (doma) biti v kakem kraju, prebivati, stanovati
a) brez obj.: hic Pl., Maurusii prope Oceanum adversus Gades colunt L., c. supra Bosporum Cu., ultra Tanaim usque ad Thraciam Cu., colunt discreti ac diversi, ut campus placuit T.
b) z obj.: homines, qui has nobiscum terras colunt Ci., c. Hibernum L. ob Hibernu prebivati, regionem ultra Istrum iacentem Cu.; v pass.: colitur ea pars frequentissime Ci. je najbolj poseljen; pesn.: me iuvat in prima coluisse Helicona iuventa Pr. da sem pesnil že v zgodnji mladosti; pogosto o božanstvih, ki jih častijo v kakem kraju: Cat., deos deasque veneror, qui hanc urbem colunt Pl., dii, qui hanc urbem, hos sacratos lacus lucosque colitis L., (Carthago), … quam Iuno fertur … coluisse V., nymphisque colentibus undas O.

3. skrbeti za kaj, za koga, negovati: genus hominum Pl., ille (Iuppiter) colit terras V., dum (Castor et Pollux) terras hominumque colunt genus H.; occ.
a) z živežem preskrbeti (preskrbovati), zalagati, živež dajati, preživljati: c. domicilia Varr. ap. Non. ugodno za bivanje napraviti, neque milites artē (skopo) colam, me opulenter (obilno) S.
b) (o)krasiti, (o)zaljšati, (o)lepšati: corpora si veteres non sic coluere puellae O., formam augere colendo O., thalami ebore culti O., c. capillos Tib., bracchia et lacertos auro Cu., domos vivo Petr.
c) (duševno) (vz)gojiti, omikati, izobraziti (izobraževati), blažiti, poblažiti (poblaževati), (o)plemenititi: genus orationis Ci., pectus ingenuas per artes O., ingenium singulari rerum militarium prudentiā Vell.
č) skrbno gojiti, negovati, izvrševati, opravljati, skrbeti za kaj, držati se česa, v čislih imeti, čislati: pietatem Pl., amorem Pl., V., Tib., amicitiam Pl., Ci., amicitiam populi Romani S., amicitias Ci., amicitiam cum fide Cu., fidem Ci., Cu., fidem rectumque O., iustitiam et liberalitatem Ci., diligentiam Ci., pudorem ac pudicitiam Ci., in officio colendo sita est honestas, in neglegendo turpitudo Ci., studia haec in Latio tum vehementius colebantur Ci., c. artes pessumas S., et patrias artes militiamque colant O., artes liberales studiosissime c. Suet., ius religiose Corn., ius ac fas L., pacem L., bonos mores S., morem Plin. iun., vitam Pl., V. (življenje) živeti, brevem vitam Pl., vitam illam inopem Ter., nec victum nec vitam illam Ci. ep., aevom Lucr. preživljati, aurum Pr. biti hlapec zlata.

4. božanstva idr. z darovi, obredi, uslugami (po)častiti, moliti, spoštovati: deos Ci., L., O., Siculi Hennensem Cererem maxime colunt Ci., maiores in deorum numero c. Ci., deûm maxime Mercurium solunt C., Phoebe, … si te coluique coloque O., c. Latonam per aras, deum pietate ali templis O., Apollinem eximia religione Cu., reges inter deos Cu.; v pass.: cura pii diis sunt et qui coluere, coluntur O., o colendi semper et culti (sc. Phoebĕ et Diana) H., ubi pro deo vates antiquus colitur L. po božje, id, quod pro deo colitur Cu., cum se templis et effigie numinum, per flamines et sacerdotes coli vellet (Augustus) T.; occ.
a) kak kraj ali tisto, kar je v njem, kot sveto častiti: Musarum delubra Ci., sacra Musarum O., in sacrarium, quod summa colebatur caerimonia N., c. sacellum sanctissime N., aram ritu alicuius dei L., sanctas aras O., templum miro honore V., templa O., Bellonae templum tanta religione colitur, ut … Auct. b. Alx., simulacrum supplicationibus c. Suet.
b) praznike idr. obhajati, posvečevati, izvrševati, vršiti: quae sacra maiores nostri coluerunt Ci., c. sacra Musarum O., festa caesā sue O., morem sacrum V., religiones pie magis quam magnifice L.; pren.: sacra litterarum c. Q.
c) komu uslužen biti, služiti, koga ali kaj častiti, spoštovati, visoko ceniti: quem patris loco colere debebas Ci., hospites colere atque observare Ci., litteris absentem coli ab aliquo N. prejeti pismene dokaze spoštovanja od koga, nomen ipsum (regis) colere venerarique Cu., c. externos et adulari T.; z abl. instrumenti: c. aliquem donis L., honoribus muneribusque L. s častmi in darovi obsipavati, c. aliquem summā observantiā Ci., tantā veneratione pulcherrimum opus colebatur Plin. iun.; včasih v slabem pomenu: cum de Siculis male mereretur, civīs Romanos coluit, iis indulsit Ci. — Od tod

1.
a) subst. pt. pr. colēns -entis, m prebivalec: Antrona voluntate colentium recepit L.
b) adj. pt. pr. colēns -entis časteč; kot subst. z gen. častilec, častitelj: religionum Ci.

2. adj. pt. pf. cultus 3, adv. -ē
a) vzgojen, obdel(ov)an, zasajen: ager, qui nulla ex parte fuit cultus — nunc est cultissimus Ci., loci c. Ci., horti c. O., quos, cumque feret cultus tibi fundus honores H., fundus cultior Q., loca cultiora Cu., rus cultissimum Col., materia (les) culta et silvestris Ci.; subst. culta -ōrum, n obdelana zemlja, nasadi: Front., an culta ex silvestribus facere potui? L., culta evastata sunt bello L., per pinguia culta V., Democriti pecus edit agellos cultaque H., culta et dumeta Col.
b) s hrano vzgojen, rejen, prehranjen: bene c. Aug.
c) lepo opravljen, naličen, okrašen, ličen, zal, čeden: adulter O., non bene culta puella O., femina cultissima O., turba muliebriter culta Cu., sacerdos veste candidā cultus Plin., matrona culta purpurā Suet., minister, quo nec filia cultior nec uxor Mart., lectulus … cultius stratus Val. Max., cultius progredi Iust.; o pesniku: discentur numeri, culte Tibulle, tui O. lični.
č) olikan, omikan, izobražen, uglajen: Gell., Aur., animi non omnes culti fructum ferunt Ci., c. carmina O., corporum habitum et nitorem cultiora quam pastoralia esse L., cultiora tempora et ingenia Cu., turba cultior Sen. ph. bolj omikano občinstvo, vita cultior Iust., culte loqui O. ali dicere Sen. rh., Q., cultius dicere Sen. rh., T.; subst. cultiōrēs -um, m bolj izobraženi ljudje, izobraženci: Front.

cōlō -āre -āvī -ātum (cōlum) precediti (precejati), (o)čistiti: aquam, ceram, mel Col., cribro thymum Col., faecem Plin., sucum linteo Plin. Od tod adj. pt. pf. cōlātus 3 očiščen, čist: nitor beryllorum, serenitas Tert.; subst. neutr. pl.: colatiora somniare Tert.

cōlon ali cōlum -ī, n (gr. κῶλον) telesni ud, od tod

1. črevo: coli tormenta Plin.; met. ščipanje (črvičenje) po trebuhu, kolika: Plin., Marc.

2. pren. verzni člen: Q., kake pesmi: Augustus ap. Don., kakega sestavka: Asc.

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

Colōnus -ī, m (Κολωνός „Grič“ ) Kolon, atiški demos (občina): vicus Ci. — Od tod adj. Colōnēus 3 kolonski, iz Kolona: Oedipus Ci. = Sofoklova tragedijaΟἰδίπους ἐπὶ Κολωνῷ; abs. Colōnēus sua (fem.): Ap.

colophon [kɔ́ləfən] samostalnik
kolofon

from title page to colophon od začetka do konca (knjige)

Colophōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Κολοφών) Kolofon, eno od dvanajstih jonskih mest severozahodno od Efeza, roj. kraj Mimnerma, znano po konjenici in po smoli kolofoniji: Ci. idr. Pozna soobl. Colophōna -ae, f Kolofona: Ven. — Od tod adj. Colophōniacus 3 kolofonski, iz Kolofona: Homerus Ps.-V. (Ciris), resina Cels. Colophōnius 3 (Κολοφώνιος) = Colophōniacus 3: Varr., O., Col., Xenophanes Ci., oppidum L., resina Cels., Plin. kolofonija; subst. Colophōniī -ōrum, m Kolofonci, preb. Kolofona: Ci., L., Mel., Plin.

color moški spol (ženski spol) barva; barva obraza; šminka; posebnost; pretveza, navidezen razlog

color de acuarela akvarelna barva
color de aguada vodna barva
color de anilina anilinska barva
color durable, color fijo trajna barva
color local lokalno barvanje (v romanu)
color al óleo, color barniz oljnata barva
color a pastel pastelna barva
color a tempera tempera barva
gente de color barvnokožci (črnci, mulati itd.)
película en color barvni film
de color barvan, pisan
so color (de) pod pretvezo
cambiar de color iz ene stranke preiti v drugo; presedlati
dar de color (a) barvati, prepleskati
un color se le iba y otro se le venía spreminjal je barve (od razburjenja, sramu ipd.)
mudar de color zardeti (od sramu, jeze)
perder el color obledeti, izgubiti barvo
subido de color pikanten (zgodba)
verlo todo de color de rosa vse v rožnati barvi videti
colores espectrales spektralne barve
cubierta en colores barvast ovitek
a dos (en dos) colores dvobarven
de muchos colores mnogobarven, pisan
no distinguir de colores ne jasno videti, zamenja(va)ti
pintar con negros colores črno slikati (videti)
ponerse de mil colores živo zardeti
sacarle a uno los colores komu rdečico v obraz pognati
salirle (subírsele) a uno los colores od sramu rdeč postati

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.

colōrō -āre -āvī -ātum (color)

1. (po)barvati, (po)šariti: corpora Ci., lignum sinopide Plin., nubes coloratur Sen. ph.; occ. rjaveti, porjaveti, zarjaveti, (po)temneti: Tert., cum in sole ambulem, … fieri naturā tamen, ut colorer Ci., qui in solem venit, colorabitur Sen. ph., quos Aurora suis rubra colorat equis Pr., colorat aequora Nilus Cat.

2. pren. barvo da(ja)ti čemu: haec (philosophia) si animum non coloravit, sed infecit Sen. ph., qui magisterio quodam … colorat mores adulescentium Ambr.; poseb.
a) besedam, govoru da(ja)ti barvo (barvitost), značaj, refl. in pass. barvo (barvitost, značaj) dobi(va)ti: ipsa (eloquentia) se postea colorat et roborat Ci., sentio illorum (librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci., urbanitate quadam quasi colorata oratio Ci.
b) lepšati, zakrivati: libidinosam liberalitatem debiti nomine Val. Max., inepta sua vultu serio Prud. — Od tod adj. pt. pf. colōrātus 3, adv. -ē

1. pobarvan, barvast, šarast, pester, pisan: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., coloratum Tithoni coniuge caelum subrubet O., uvae c. Col., pira c. Plin.; pesn.: coloratae comae (Cereris) O. porumenelo = zrelo žito; kot adv. olepševalno, lepšajoč(e), zakrivajoč(e): colorate patrocinium adferre Ps.-Q.; pren. lepotičen (-ena -eno) = ki le videzu služi: quae scribis, … non sunt ficta nec colorata Sen. ph., c. declamatio Ps.-Q.

2. (poseb. o polti) rdečkasto rjav, rdeč, temno obarvan, rus, zagorel, ožgan: Indi V., Seres O., Etrusci Mart., Silurum colorati voltus T., corpora Q. ali valentes Sen. ph. zdrave (sveže) barve (gen. sg.), si plenior aliquis … et coloratior factus est Cels., sol colorat; non utique, qui est coloratus, a sole est Q., coloratiora hominum, ut ex via, corpora Front.; pren.: virtus pulverulenta, colorata Sen. ph. krepka in zdrava.

Colossae -ārum, f (Κολοσσαί) Kolose, frigijsko mesto: Plin., Vulg. Od tod adj. Colossīnus 3 (Κολοσσηνός) kološki: flos Plin.; subst. Colossēnsēs -ium, m Kološani, preb. Kolos: Ambr., Aug., Vulg.

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

colubra -ae, f (coluber) kačja samica, potem kača sploh: H., O., Plin., Iuv. idr.; o kačastih laseh Meduze, Furij idr.: O., Lucan. idr.; preg.: colubra restem non parit Petr. = jabolko ne pade daleč od drevesa, kakršen oče, takšen sin; quas tu vides colubras? Pl.

Colubrāria -ae, f (coluber) Kolubrarija, Kačji otok, eden od Balearskih otokov: Mel., Plin., Isid.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

columnārius 3 (columna) stebrski, stebrn: atria (dvorane) Amm. — Od tod subst.

1. columnāriī -ōrum, m malopridneži ali ničvredna sodrga, ki se je potikala po forumu okrog Menijevega stebra (gl. columna): Caelius ap. Ci. ep.

2. columnārium -iī, n (sc. vectigal) davek na stebre, stebrnina: Ci.

Comāna -ōrum, n (Κόμανα) Komane,

1. Comāna Pontica (Κόμανα τὰ Ποντικά) Pontske Komane, bogato pontsko mesto s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin.

2. Comāna Chrysē (Κόμανα Χρυσῆ) Zlate Komane (El Bostan), mesto v kapadoški Kataoniji, prav tako s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je baje postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin. Od tod preb. Comānēnsēs -ium, m Komanci: Cod. I.

combat [kɔ̃ba] masculin boj, borba; bitka, spopad; pretep; figuré (notranji) boj; tekmovanje; pluriel vojna

combat aérien, naval letalska, pomorska bitka
combat de boxe boksarski dvoboj
combat de coqs petelinji boj
combat défensif obrambni boj
combat rapproché boj od blizu, mož proti možu
combat de rues poulični boj
combat singulier dvoboj
combat de taureaux bikoborba
combat terrestre boj, bitka na kopnem
avion masculin de combat bojno letalo
char masculin de combat tank
déroulement masculin des combats potek bojev
terrain masculin du combat bojišče
au fort du combat sredi boja, figuré v razburjenju
prêt au combat pripravljen za boj
accepter le combat sprejeti boj
commencer, ouvrir le combat začeti boj
engager le combat contre la vie chère začeti borbo proti draginji
livrer un combat spustiti se v boj
mettre hors de combat onesposobiti za bojevanje

comble² [kɔ̃bl] masculin višek, vrhunec; zvrhana mera, preobilica; sleme, streha, pluriel podstrešje

de fond en comble od vrha do tal
pour comble da bo mera polna, vrh vsega
c'est le comble (familier) to je (pa) že višek!
la mesure est à son comble mera je polna
comble brisé, à la Mansart mansardna streha
comble droit dvokapna streha
comble en pavillon, pyramidal šotorska streha
comble simple, en appentis samo na eno stran nagnjena streha, pristrešek
être au comble de la joie biti ves iz sebe od veselja
loger sous les combles stanovati pod streho

Combulteria (Compulteria) -ae, f Kombulterija (Kompulterija), samnijsko mestece ob jugozahodni kampanijski meji: L. Od tod preb. Cūbulterīnī -ōrum, m Kubulterci: Plin.