Franja

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.

Tūtānus -ī, m (tūtārī) Tután, „Varuh“, „Zaščitnik“, ime božanstva, ki se v stiski kliče na pomoč: noctu Hannibalis cum fugavi exercitum Tutanus ob tutandum Romae nuncupor; hacpropter omnes qui laborant invocant Varr. ap. Non.

tūtor -ārī -ātus sum (intens. k tuērī)

1. varovati (koga česa, koga pred kom, čim), zavarovati (koga ali kaj pred kom ali čim), (za)ščititi, braniti, obvarovati (koga ali kaj pred kom ali čim), kriti, pokri(va)ti, starejše okovariti (okovarjati): H., Val. Max. idr., tueri domum Pl., V., ut aliquo praesidio caput et cervices tutetur Ci., urbem egregiis muris L., spem virtute S., tutandi causā fundi Varr., se vallo L., se homini tutandum committere Ph.; s praep.: se munimento adversus crescentem in dies multitudinem hostium L., adversus iniusta arma pio iustoque se bello L., sese contra imbelles regis copias T., ab irā Romanorum vestra tutari L., natura truncas arboresque cortice a frigoribus et calore tutata est Plin.; occ. (u)držati, obdržati, ohraniti (ohranjati): ob regnum tutandum arma capere S., aspice, Plautus quo pacto partes tutetur amantis ephebi H. kako se Plavt drži (uveljavlja) v vlogi … , kako Plavt izvaja (igra) vlogo …

2. (u)braniti se česa, (za)varovati se pred čim, otepsti (otepati) se česa, otres(a)ti se česa, odbi(ja)ti kaj, odvrniti (odvračati) kaj, skušati odvrniti (odvračati) kaj: pericula S., inopiam C.

tvéganje risk, hazard; chance

brez tvéganja riskless
na lastno tvéganje at one's own risk
ob tvéganju svojega življenja at the risk of one's life
poklicna tvéganja occupational hazards pl
na tvoje tvéganje at your own risk

twinkle [twiŋkl]

1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje, utripanje, mežikanje; iskrenje; trzaj, tren (očesa); kratek, hiter premik
figurativno hip, trenutek

in a twinkle, in the twinkle of an eye v hipu, kot bi trenil (z očesom)
a humorous twinkle šegavo mežikanje

2. neprehodni glagol
migljati, migotati, utripati, mežikati, žmeriti; treniti (z očesom); hitro se premikati sem in tja; iskriti se, svetlikati se, bleščati se, zasvetiti se
prehodni glagol
oddajati (svetlobo) s svetlikanjem (iskrenjem); mežikati (z očmi)

to twinkle at a joke pomežikniti ob dovtipu
stars are twinkling in the sky zvezde utripajo na nebu

Tyana -ōrum, n (Τύανα) Tíane (Tíana), mesto v Kapadokiji ob vznožju gore Tavros, rojstni kraj filozofa Apolonija: Plin., Amm. — Od tod

1. adj.
a) Tyaneus 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski: Apollonius Amm.
b) Tyanaeus (Thyanaeus) 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski, tianájski: Apollonius Vop.
c) Tyanēïus 3 tíanski, tianéjski: incola O.

2. Tianī (Thyanī) -ōrum, m Tían(c)i, preb. Tian (Tiane): Vop.

Tyba -ae, f Tíba, mesto ob sirski meji tostran Evfrata: Ci. ep.

tympanium -iī, n (gr. τυμπάνιον) timpánij = „timpanasti (pavkasti, bobn(ič)asti) biser“, na eni strani plosk, na drugi izbočen: Paul. (Dig.), quibus una tantum est facies et ab ea rotunditas, aversis planities, ob id tympania nominantur Plin.

Tyrrhēnus¹ (Tūrēnus, Turīnus) 3 (Τυῤῥηνός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: H., Mel., Plin., Sil., Stat., Sen. tr., Val. Fl. idr., mare L., aequor V., gurges Lucan., corpora O. ali monstra O. = Etrurci, ki jih je Bakh spremenil v delfine, vincula pedum V., dux (= Mezentius) O.; meton. itál(ij)ski, rímski: pubes Sil. — Od tod

1. subst. Tyrrhēnus -ī, m
a) Tirénec, Etrúr(ij)ec, Etruščán: sanguine Tyrrheni (= Mezentii) V., Tyrrhenus inflabat ebur V. etrurski piskač; pl. Tyrrhēnī -ōrum in pesn. -ûm, m (Τυῤῥηνοί) Tirénci, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije: V.
b) Tirénsko morje (pooseb.): Val. Fl.

2. subst. Tyrrhēnia -ae, f (Τυὀὀηνία) Tirénija, Etrúrija: O.

3. adj. Tyrrhēnicus 3 (Τυῤῥηνικός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: Tarraco Aus. ob etrurskem morju ležeč (stoječ).

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

udár (-a) m

1. colpo, rovescio:
biti pod udarom usode subire i rovesci della mala sorte

2. urto, colpo:
zračni udar ob eksploziji urto d'aria all'esplosione
udar mraza, vročine ondata di freddo, di caldo

3.
državni, vojaški udar colpo di stato, golpe
priti pod udar zakona essere colpito dalla legge
biti na udaru kritike essere oggetto di critica
elektr. električni udar scossa di corrente
med. toplotni udar (vročinska kap) colpo di calore
mont. hribinski udar cedimento di roccia
šah. taktični udar mossa tattica

udárec blow; stroke; buffet; (s plosko dlanjo) slap, smack, cuff; hit (komu at someone); (s pestjo) punch; (s prstom) fillip, flip; (s palico, gorjačo) thump

rahel udárec tap, rap; flap, flick
udárec v obraz slap in the face, žargon smack in the kisser (ali the chops)
močan udárec thwack, thump, clout, whack, slog, ZDA soak, slug; blow; (ure) stroke, beat
ob udárcu ure ob osmih at the stroke of eight, at 8 o'clock sharp
težak udárec a heavy (ali severe) blow
odločilen udárec a decisive blow
uničujoč udárec a destructive blow
udárec v vodo (figurativno) a vain attempt
udárec za udárcem blow upon blow
z enim udárcem at one blow, at one stroke
strahovit udárec a swingeing blow
to je hud udárec zanjo that's a cruel blow for her
dobiti udárce to get a thrashing
dobivati udárec za (figurativno) to suffer reverse after reverse
dobiti smrten udárec to receive a mortal blow
preživeti udárec to survive a blow
zadati komu udárec to deal someone a blow, to strike a blow against someone
ubiti dve muhi z enim udárcem (figurativno) to kill two birds with one stone

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

udari|ti se¹ (-m se) udarjati se

1. z roko, s kladivom: sich schlagen, anschlagen, po glavi: sich auf den Kopf schlagen

2. (zadeti se) sich stoßen (ob vogal an der Ecke, ob kljuko an der Türklinke, v glavo am Kopf, v koleno am Knie); (potolči se) sich weh tun

udárjati glej tudi udariti

udarjati polne in polovične ure dar las horas y las medias
udarjati na boben tocar el tambor
udarjati z glavo ob zid arremeter con la cabeza contra la pared (tudi fig)
udarjati s perutmi aletear, batir las alas
udarjati se po prsih golpearse el pecho

udeléžba participation (v, pri in); (poslušalstvo) attendance

majhna, slaba udeléžba (pri zborovanjih itd.) poor turnout
ob veliki udeléžbi ljustva amid a large concourse of people

udeléžba participation ženski spol , assistance ženski spol , présence ženski spol

udeležba pri dobičku participation aux bénéfices
ob številni udeležbi en présence d'une nombreuse assistance

udeléžba participación f (pri, v en) ; presencia f

udeležba pri dobičku participación en los beneficios
ob številni udeležbi en presencia de una asistencia numerosa

uglèd reputación f , fama f , prestigio m ; estimación f , consideración f ; autoridad f ; crédito m

izgubljen ugled desprestigio m, descrédito m
poklicni ugled prestigio profesional
dati ugled dar prestigio
izgubiti ugled desprestigiarse, caer en descrédito
pridobiti si ugled cobrar crédito, hacerse respetar
spraviti koga ob ugled desacreditar a alg, poner en descrédito a alg
uživati ugled gozar de prestigio; tener reputación (ali fama)

ugotávljati (-am) | ugotovíti (-ím) imperf., perf. constatare, identificare, individuare, riscontrare, ravvisare; trovare:
ugotoviti kaznivo dejanje ravvisare gli estremi di un reato
ob kontroli niso ugotovili nepravilnosti al controllo non si sono riscontrate irregolarità
sonde so ugotovile položaj ladijske razbitine le sonde hanno individuato la posizione della carcassa
ugotavljati identiteto identificare
ugotavljati veljavnost podatkov statistične preiskave validare i dati di un sondaggio statistico