Franja

Hinflug, der, polet v eno smer/tja

hingegen nasprotno; toda, pa; v nasprotju (z)

hinhalten^* pomoliti, držati; držati v negotovosti, odlagati; jemanden pustiti čakati

hinkriegen spraviti v red, urediti, spraviti na noge

hinlegen položiti, odložiti; ins Bett: dati v posteljo, spraviti v posteljo; Geld: položiti na mizo; sich hinlegen uleči se; einen Tanz usw.: izvesti; hinlegen! Sport , Heerwesen, Militär lezi!

hinreichend zadosten; Adverb v zadostni meri, dovolj; hinreichend viele zadostno število

hintereinander- drug za drugim, v vrsti, v gosjem redu

hinterfragen spodprašati (kaj); pogledati v ozadje (česa); preveriti

Hinterlader, der, strelno orožje, ki se polni od zadaj; panj, v katerega se vstavljajo satniki od zadaj

Hintermann, der, tisti v ozadju, podpihovalec, inspirator; Sport obrambni igralec

hinwärts tja, v tisto smer

hipe [háip]

1. samostalnik
šport poseben prijem v rokoborbi, ki spravi nasprotnika na kolena

2. prehodni glagol
spraviti na kolena

hire² [háiə] prehodni glagol
najeti, dati v najem, vzeti v službo

to hire out dati v najem
to hire o.s. (out) to stopiti v službo pri
ameriško to hire in (ali on) sprejeti neko delo, stopiti v službo
hireed labo(u)r mezdno delo

hirer [háiərə] samostalnik
najemnik, kdor vzame kaj v najem

hire-service [háiəsə:vis] samostalnik
podjetje za dajanje avtomobilov v najem

Hirnblutung, die, Medizin krvavitev v možgane, možganska krvavitev

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

historify [histɔ́:rifai] prehodni glagol
pozgodoviniti, zapisati v zgodovino

Histrī (Istrī) -ōrum, m (Ἴστροι) Hístri, Ístri, preb. istrskega polotoka: L., Mel., Iust. Od tod

1. subst.
a) Histria (Istria) -ae, f (Ἰστρία) Hístrija, Ístrija, Istra, polotok med Tržaškim zalivom in Kvarnerjem: N. fr., L., Mel.
b) Histriānī -ōrum, m = Histrī: Iust.

2. adj.
a) Histricus 3 (Ἰστρικός) (h)istrski, v Histri (Istri): bellum L., ostrea Plin.
b) Histrus 3 (h)istrski: testa Mart.

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti