Franja

prō-ruō -ere -ruī -rutum (toda ruitūrus) (prō in ruere)

I. intr.

1. prodreti (prodirati), planiti v (na) koga, pognati (poganjati) se kam, planiti, udariti, vreči se, navaliti na koga: dextrum cornu ea parte, quā proruerat, se recipiebat C., in hostem Cu., ne sparsi proruerent Gell.

2. pasti (padati), (po)rušiti se, (z)rušiti se: ille in caput proruit Val. Fl., motu terrae oppidum proruit T. —

II. trans.

1. ven potegniti (vleči), izvleči, izsuti (izsipati): ignem (sc. rutabulo) Fest., prorutus tumulo cinis Sen. tr. izkopan; refl.: se foras proruere Ter. ven planiti.

2. podreti (podirati), (z)rušiti, porušiti, razrušiti: vallum in fossas L., proruto vallo Cu. ali vallo proruto L., prorutis munitionibus C., prorutae domūs T. so se podrle (porušile), prorutae arbores T., proruere Albam a fundamentis L., hostem profligare et proruere T. pobiti.

prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
prosíti kruha to ask for bread
prosíti za uslugo to ask a favour
prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
ne daj se prosíti! don't wait to be asked
vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post

prōspectus -ūs, m (prōspicere)

1. razgled, pogled v daljavo: Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pl., S., Cu., Sil. idr., maris Plin. na morje, unde longe et late prospectus erat L., prospectum praebere ad urbem L., prospectum adimere L., C., impedire C., prohibere, eripere V. jemati, zaslanjati, prospectum petere pelago (dat.) V. gledati na odprto morje, gledati po odprtem morju, opazovati odprto morje, prospectu delectari Ci.

2. doglednost, doglèd, vidnost, vidljivost, videž, vidno polje: cum iam extremi essent in prospectu C., Aquila cum classe se longius a prospectu removit Auct. b. Afr. se je v daljavi umaknil pogledu, je v daljavi izginil iz dogleda.

3. meton. pogled, vid: lugubris T., porticus pulcherrimo prospectu Ci. prekrasno videti, prekrasno na pogled, aequora prospectu metior alta meo O., animum pascit prospectus V., ex omni prospectu (da so mogli vsi videti) locum spectaculo capere Auct. b. Alx.

4. metaf.
a) ozir(anje) na kaj, upoštevanje česa: prospectum officii deponere Val. Max., prospectum rei habere Gell.
b) previdnost: humanus Tert.

prosper -era -erum in prosperus 3 (etim. različno razlagana beseda (razlage so nezadovoljive ali ovržene); morda iz indoev. kor. *spē(i)- uspevati, imeti uspeh, od koder lat. spēs, spatium, skr. sphiráḥ tolst, obilen, mnog ali pa izpos. iz gr. προσφερής)

1. všečen, povoljen, pogoden, zažel(j)en, ugoden, srečen, dober, zadovoljiv: S. fr., Col., Iust., Sil., Cl. idr., fortuna Ci., H., res (pl.) Ci., successus L., eventus Cu., fama O., T., religio V. ugodno ptičegledje, verba O. ali nomina Plin. dobrega pomena, z dobrim pomenom, fatum prosperius O., prosperrima valetudo Suet.; subst. prospera -ōrum, n ugodne okoliščine (razmere), srečne okolnosti, sreča: Pac. ap. Non., Cu., Plin. iun., Sil. idr., Germani prosperis (v sreči) feroces T., versis ad prospera fatis O., prospera belli, rerum Lucan.

2. pospešujoč, osrečujoč, naklonjen: Prud. idr., Iuno Val. Fl., Bellona Latio prospera C.; subst.: Noctiluca, prospera frugum H. pospeševalka. — Adv.
a) prosperē ugodno, povoljno, pogodu, srečno, všeč(no), dobro, zadovoljivo: Varr., Plin. iun. idr., omnia … prospere (dvozložno!) eveniunt Pl., prospere eveniunt res Ci., prospere cadere T., cadere alicui N., procedere Ci. ep., N., uti S., minus prospere gesta N., prosperius soluto (sc. solo) quam denso deponi Col., res eventura prosperius Gell., omnia geruntur prosperrime Vell., prosperrime pugnare Plin. ali dimicare Suet., satis prosperrime Amm.
b) prosperiter = prosperē: Enn. ap. Prisc. (?).

Opomba: Nom. prosperus: Ci., Sil., Val. Max.; gen. pl. prosperûm: Pac. fr., Amm.

próstor room; space; (sedež) seat; (razstavni) site; (površina) area; (področje) tract, region

próstor! make way!, give way!, clear the way!
brezzračni próstor vacuum
življenjski próstor living space
zaradi pomanjkanja próstora for lack of space
trgovski próstori business premises pl
društveni próstori a society's premises
ni več próstora there is no room left
próstora je za vse there is room for all
vsi próstori so zasedeni all the places are taken
napraviti próstor za koga to make room for someone, to clear the way for someone
rezervirati próstor to book a seat
niti toliko próstora ni, da bi se človek obrnil there's not room enough to swing a cat
potreben bi bil mnogo večji prostor, kot (pa) je na voljo it would require much more space than is available here (ali than you've got here)
omejenost, pičlost próstora shortage of space
kazenski próstor šport penalty area

protestírati (-am) imperf., perf.

1. protestare, contestare, manifestare contro:
protestirati proti nasilju protestare contro la violenza
leta '68 so mladi po vsem svetu protestirali proti sistemu nel '68 i giovani di tutto il mondo contestarono il sistema
protestirati pri šefu fare le proprie rimostranze presso il capoufficio

2. jur. protestare:
protestirati menico protestare una cambiale

próti contre, contrairement à, à l'encontre de, envers ; (smer) vers ; (v primerjavi) auprès de, en comparaison de

proti moji volji contre ma volonté (ali mon gré), malgré moi
proti vsakemu pričakovanju contre toute attente, contrairement à toute attente
proti koncu leta vers la fin de l'année
proti severu vers le nord
proti soncu vers le soleil
proti večeru vers (ali sur) le soir
proti sedmi uri vers (les) sept heures, sur les sept heures
(stvari, ki so) za in proti le pour et le contre
biti proti čemu être contraire à quelque chose, y être opposé
nimam nič proti je n'ai rien contre, j e n'y vois pas d'inconvénient, je ne m'y oppose pas, je veux bien
plavati proti toku nager contre le courant (ali à contre-courant)
stavim 10 : 1, da je parie dix contre un que
zaščititi kaj proti mrazu protéger quelque chose contre le (ali du) froid
plačati proti pobotnici payer en échange d'une (ali contre) quittance
to ni nič proti temu, kar smo videli ce n'est rien en comparaison de ce que nous avons vu

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

protonska črpalka stalna zveza
anatomija (beljakovinski sistem) ▸ protonpumpa
Jemanje zdravil, ki zbijajo kislino – kot so zaviralci protonske črpalke ali zaviralci H2 –, je povezano s povečanim tveganjem za pljučnico. ▸ A savtermelést csökkentő gyógyszerek – mint például a protonpumpagátlók vagy a H2-receptor-blokkolók – használata növeli a tüdőgyulladás kockázatát.

protr̀čati -čīm
1. preteči: protrčati kroz selo, pored kuće
2. preteči, miniti: vrijeme brzo protrča čas je kmalu minil; mladosti dane protrčao je već dnevi njegove mladosti so minili

prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)

I. act.

1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.

2. metaf.
a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm. —

II. pass. dep.

1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.

2. metaf.
a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

2. metaf.
a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.

provizoričen pridevnik
(začasen; zasilen) ▸ átmeneti, rögtönzött, provizórikusGospod je bil tudi ljubiteljski fotograf in je imel v ozadju prodajalne provizorično temnico. ▸ Az úriember amatőr fotós is volt, és volt egy rögtönzött sötétkamrája a boltja hátsó részében.
Stene ordinacije so provizorične, iz ivernih plošč, sliši se vsaka beseda. ▸ A rendelő falai rögtönzöttek, farostlemezből készültek és minden szó áthallatszik rajtuk.
Prejšnji torek je komisija objavila provizorično različico končnega predloga direktive. ▸ Múlt kedden a Bizottság közzétette az irányelvre vonatkozó végleges javaslat előzetes változatát.

provizorična serija stalna zveza
šport (vrsta tekme) ▸ próbasorozat
Vremenske razmere niso omogočale nastopa na skakalnici, zaradi česar so obveljali nastopi iz petkove provizorične serije. ▸ Az időjárási körülmények nem tették lehetővé a versenyzést a sáncon, ezért a pénteki próbasorozat eredményei váltak hivatalossá.

provocateur, trice [-katœr, tris] adjectif izzivalen; hujskaški; provokaterski; masculin izzivač, provokatêr, hujskač

agent masculin provocateur provokator, hujskač
geste masculin provocateur izzivalna kretnja
des agents provocateurs se sont glissés dans les rangs des manifestants provokatorski agentje so se utihotapili, prikradli v vrste demonstrantov

prōvocātor -ōris, m (prōvocāre) izzivalec na boj, provokátor: L. epit., Iust., Fl., Gell., Aur.; poseb. vrsta gladiatorjev, ki so dražili (izzivali) nasprotnika s kroženjem okoli njega in nenadnimi napadi: alios Samnites, alios provocatores fecit Ci.

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

psihologija samostalnik
1. (veda) ▸ pszichológiaTudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
Povezane iztočnice: psihologija dela

2. (izobraževalni program) ▸ pszichológiaOna se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektanIgralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.

psihopatka samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (o osebnostni motnji) ▸ pszichopata
Sprva so jo označili kot psihopatko, ki bi bila s svojo obsedenostjo morda lahko celo nevarna vojvodinji, če bi živela v njeni bližini. ▸ Először pszichopatának titulálták, aki megszállottsága miatt akár veszélyt is jelenthetett volna a hercegnőre, ha a közelében él.

2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna ženska) ▸ pszichopata
Njeni starši pa so pozneje pojasnili, da to sploh ni res, in jo označili za psihopatko in lažnivko, s čimer se je strinjala tudi njena sestra. ▸ A szülei később megmagyarázták, hogy ez egyáltalán nem igaz, és pszichopatának és hazugnak nevezték, amivel a nővére is egyetértett.