Franja

huevo moški spol jajce

huevo crudo surovo jajce
huevo fresco (del día) sveže j.
huevo de Pascua pirh, pisanica
huevo al plato posajeno j.
blanco (de) huevo beljak
parecerse como un huevo a otro biti si podoben kot jajce jajcu
huevos blandos mehko kuhana jajca
huevos borrachos umešana jajca
huevos duros trdo kuhana jajca
huevos estrellados, huevos al plato posajena jajca
huevos fritos ocvrta jajca
huevos pasados por agua, huevos en cáscara mehko kuhana jajca
huevos revueltos umešana jajca
empollar (sacar) los huevo izleči jajca

húje pire, pis

toliko huje tant pis
huje kot kdajkoli pire que jamais
kar je še huje ce qui pis est

húje peor

toliko huje tanto peor
huje kot kdajkoli peor que nunca

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

humo moški spol dim; para: ničemurnost. puhlost

a humo de pajas lahkomiselno
desaparacer como el humo izginiti kot kafra
¡eche V. humo! to je izgubljen trud!
la supa está echando humo juha se kadi
hacer humo kaditi se
hacer la del humo popihati jo
allí no hará humo tam ne bo ostal dolgo
irse en humo propasti, izjaloviti se
¡la del humo! konec je s tem
humos pl dim iz peči
(re)bajarle a uno los humos komu ponos zlomiti
vender humos bahati se, napihovati se

humus -ī, f (prim. gr. χϑών [iz *χϑώμ] zemlja, tla, prst (fem.), gr. χαμαί na zemlji, na tleh, na zemljo [tla], gr. χαμᾶ-ζε na zemljo [tla], po tleh, gr. χαμᾶ-ϑεν od zemlje, od [s] tal, gr. χϑαμαλός ali χαμηλός = lat. humilis)

1. prst (f), zemlja, svet, tla: Amm., h. iniecta Ci., humi pabulum S. trava, zelišča, quae humi arido atque arenoso gignuntur S., h. dura, pinguis V., fundit humus flores, mandare humo corpus, ab humo convellere silvam V., qui … humum semel ore momordit V. ki je enkrat zemljo ugriznil = šel pod rušo (prim.: gr. ὀδὰξ ἕλον οὖδας Hom.), repere per humum H. po tleh, propter humum volare O. pri tleh, h. graminea, arens O., tundit humum moriens O., nec caelo neque humo neque aquis dea vestra recepta est O., in humo lumen figere O., deiecto in humum vultu O., proiectos in humum necat T., humo facili ac levi acceptante occultum opus Cu., h. horrida Sil., gelida Stat. Pomni poseb.
a) loc. humī pri glag. mirovanja = na tleh: humine an sublime putescat Ci., h. iacēre Ci., O., nos h. strati Ci., stratus h. Iuv., h. depressus S., humi (po drugih humo) aliquem condere V. v zemlji, h. positus O.; prolept. pri glag. pregibanja = na tla: corpora fundit h. V., procumbit uterque pronus h. O., stravit h. pronam, prosternit h. iuvenem O., spargit h. dentes O., abicere h. corpus Cu. ali se Plin.
b) redk. acc. humum na tla (nam. nav. in humum; gl. zgoraj): primos et extremos metendo stravit humum H.
c) abl. humō α) kot pravi abl. = od (s) tal, od (iz) zemlje: ventus harenam h. excitavit S., fundit h. … victum … tellus V., Troia fumat h. V., h. exire, surgere, se movere, se tollere, oculos attollere, membra levare O., hominem appellari, quia sit humo natus Q. β) kot abl. loci = na tleh, na (v) zemlji: figere h. plantas V., humo aliquem condere (gl. zgoraj) V., sedit humo nuda, h. iacet resupinus, durā cornua figit h. O.

2. occ.
a) orna zemlja, orníca: spargere semina rudi humo O., humum vicinia nulla premebat (ni utesnjevala) O.
b) tla = tlak, dno, pod: humus erat lutulenta vino Ci., aquae perspicuae ad humum O.
c) pesn. zemlja = kraj, pokrajina, dežela: h. Punica, Pontica, Tomitana, natalis O., Delphi mediam humum orbis tenentes O., Mercurius gratam Minervae despectabat humum (= Atticam) O., dum pretium vitae grata rependit humus Pr. hvaležno podzemlje.

3. metaf. tla = nizko, nizkotnost, podlo(st) v govoru, v mislih: via, qua me possim tollere humo V., humum vitare H., serpit humi H., sermones repentes per humum H., corpus … adfigit humo divinae particulam aurae H.

Opomba: Humus kot masc.: Gracchus et Laevius ap. Prisc. Star. abl. sg. humu: Varr. ap. Non.

Hund¹, der, (-es, -e) pes; Schimpfwort: svinja, podlež; Astronomie Großer Hund Veliki pes; Kleiner Hund Mali pes; ein junger Hund mladenič; ein armer Hund revež; ein dicker Hund huda stvar; kein Hund nihče, nobena živa duša; wie ein geprügelter Hund kot pretepen pes; auf dem Hund sein biti na psu; auf den Hund kommen priti na psa; unter allem Hund sein biti čisto zanič/pod vsako kritiko; vor die Hunde gehen propasti; vor die Hunde werfen zavreči; wie Hund und Katze kot pes in mačka; da liegt der Hund begraben v tem grmu tiči zajec; das lockt keinen Hund hinterm Ofen hervor to nobenega ne premakne z mesta; viele Hunde sind des Hasen Tod veliko psov zajčja smrt; bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund vsakomur znan

*hurler [ürle] verbe intransitif, verbe transitif tuliti, rjoveti, rjuti, vpiti, kričati; tepsti se (o barvah)

hurler de douleur, de terreur tuliti od bolečine, od groze
hurler avec les loups (figuré) tuliti z volkovi, delati kot tisti, s katerimi živimo
hurler des menaces tuliti grožnje
ces deux couleurs hurlent ensemble ti barvi se tepeta med sabo
hurler à la lune lajati na luno

huso moški spol vreteno

más derecho que un huso raven kot sveča; stasit kot smreka

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

hydra (Hydra) -ae, f (gr. ὕδρα)

1. (po)vodna kača, hidra
a) petdeseteroglava pošast v podzemlju: V., Val. Fl.
b) poseb. Lernaea hydra lernajska hidra ali samo hydra, mnogoglava kača v Lernajskem jezeru (Lerna), ki so ji glave, ki jih je bil Herkul sekal, ponovno zrasle, dokler ji ni s pomočjo svojega voznika Jolaja (Iolaus) izžgal krvavečih ran z živimi ogorki; imeli so jo za Kerberovo mater: Var. ap. Non., Ci. poet., Lucr., H., O., Hyg., Sen. tr.; od tod pren.: videto, ne hydra tibi sit et pellis, Hercules autem et alia opera maiora … relinquantur Ci., Lernaeas pugnet ad hydras Pr. = naj se spusti v največje nevarnosti.

2. Vodna kača, Hidra kot ozvezdje: Ci. (Arat.), Hyg.

hydria -ae, f (gr. ὑδρία) vrč za vodo, potem sploh vrč, ročka: Ci., Vulg., tudi skrinjica za žreb: in hydriam sortes conicere Ci. — Kot nom. propr. Hydria -ae, f Hídrija
a) otok v Jadranskem morju: Mel.
b) Menandrova komedija: Q.

hydrus, lat. obl. poleg gr. hydros -ī, m (gr. ὕδρος prim. hydra)

1. (po)vodna kača: Plin., M., Amm.; pesn. sinekdoha kača sploh: satis dentibus hydri V., attoniti squamis adstantibus hydri V., graviter spirentibus hydris V., calcato inmitior hydro O., Cadmeus, Echionius h. Val. Fl.; pogosto kače kot atribut v laseh Meduze in Furij: Cl., tot Erinys sibilat hydris V., Gorgoneum turpes crinem mutavit in hydros O., defendunt caput protenti crinibus hydri Lucan., Tisiphone … nigris amplectitur hydris; od tod: caderent omnes a crinibus hydri Iuv. = prešel bi mu ves pesniški ogenj.

2. meton.
a) kačji strup: hydro imbutae sagittae Sil.
b) napeti trebuh nosečnic: Ven.
c) neko pecivo: Plin. Val.

Hymēttus: Ci., H., O., Col., Plin., Iuv. ali Hymēttos: Val. Fl., Mart., Ap. -ī, m (Ὑμηττός) Himét, gora na Atiki jugovzhodno od Aten, ki je slovela po svojem izvrstnem marmorju in medenih zeliščih. Od tod adj. Hymēttius 3 (Ὑμήττιος) himetski: trabes H. gredje iz himetskega marmorja (kot nastavek na stebrih), mella H., cera O., columnae Plin. iz himetskega marmorja.

hymni-dicus 3 (hymnus in dīcere) ki poje himne (hvalnice, slavospeve): Eccl.; kot subst. hymnidicus -ī, m pevec himen (hvalnic, slavospevov): Eccl.

Hymnis -idis, f (Ὑμνίς = Pevka) Hímnida,

1. ime grške hetere kot naslov komedije Cecilija Stacija: Caecil., Ci.

2. ime Lucilijeve ljubice: Luc.

hyperbolē -ēs, f (gr. ὑπερβολή) hiperbola, pretiravanje, pretiran izraz kot ret. t. t.: Sen. ph., Q., Macr., Char. (pri Ci. v grški pisavi).

hyphen, n, indecl. (gr. ὑφ' ἕν) hifen, gram. t. t., če se dve besedi izgovarjata skupaj (= kot ena sama): Prisc.

i, I f, m (črka) i:
I maiuscola veliki I
i minuscolo mali i
i come Imola i kot Izola (pri črkovanju)