Franja

intercession [intəséšən] samostalnik
posredovanje, priprošnja (for za)

to make intercession to s.o. for s.o. posredovati pri kom za koga

Intercīdōna -ae, f (intercidere) Intercidona, eno izmed treh božanstev (Intercidona, Pilumnus, Deverra), ki so branila Silvanu v hišo, v kateri je ležala otročnica. Da bi označili to božje varstvo, so šli trije možje ponoči okrog otročničinega stanovanja: eden je zasadil sekiro v prag, drugi je tolkel po njem s tolkalom (ki se je uporabljalo pri pripravljanju moke), tretji pa ga je pometel z metlo. Ta tri znamenja kulture (sekira, tolkalo, metla) naj bi bila Silvana oplašila, da ne bi vdrl ponoči v hišo in mučil mater: Varr. ap. Aug.

inter-cipiō -ere -cēpī -ceptum (inter, capere)

1. na sredi pota ujeti, uloviti, zajeti, prestreči (prestrezati): Pl., Iust., Suet., Amm., pila intercepta remittere C., bracchium Cu. roko pri udarcu, litteras Darei Ci., epistulam Cu., commeatūs Hirt., L., magnum numerum iumentorum C. na poti prestreči, hostes in fuga Hirt., T., Dareum Cu., ipsum ab suis L. daleč od svojcev, aliquid sago, ne tellurem attingat Plin., naves C., classem Aur., complures hostium C., hostes laqueis Mel., columbae ab accipitre interceptae Varr.; pesn.: Rhoeteus hastam intercipit V. prestreže sulico = zadene ga sulica (ki je bila drugemu namenjena), venenum i. Ci. izpiti strup (ki je bil pripravljen za drugega).

2. iz srede proč vzeti, odvze(ma)ti: terga caput tangunt, colla intercepta videntur O.; metaf.
a) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati), iztrgati, ugrabiti, upleniti: Plin., Suet., Aur., Amm., honos ad meum diem petitus ad … occasionem interceptus esse videtur Ci., agrum ab aliquo i. L., pecuniae e publico interceptae T. izmaknjen, poneverjen, interceptarum pecuniarum reus Suet.; z raznimi stranskimi pomeni: veneno interceptus T. (medtem) umrl zaradi zastrupitve, Myrrha intercepta neci O. za sedaj (začasno) oteta (rešena) smrti, te interceptum fortuna servavit Cu., solem, usum aurium i. Cu. odvzeti, gloriam Cu. prevzeti, izpred nosu vzeti, arca dives laudem intercipit Ph. si prisvaja, spem anni (Cererem) O. uničiti, alicui urbem O., urbs intercepta Ap. ki se je pogreznilo, spiritum Sen. rh. ne pustiti dihati, rex mortalitate interceptus Plin. iun., interceptus repentinā morte Iust., si me fata intercepissent Q., interceptus (ki ga je presenetila smrt) quoque magnum sibi vindicat locum Q., exitio i. Aur., viribus exesis intercipi Aur.
b) prekiniti, pretrgati, ustaviti, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), zaskočiti, zapreti (zapirati), zagraditi (zagrajevati), zaskočiti (zaskakovati): iter interceperat L., Cu., loca opportuna L., hostium ingressum praesidiis T., caelum intercipit umbra (Alpium) Sil., sermones medios Q.

inter-cursō -āre (frequ. k intercurrere)

1. vmes tekati: segnius intercursant barbari L. (pri napadu).

2. metaf. vmes ležati, nahajati se, biti: intercursant cinguntque has urbes tetrarchiae Plin., folia Plin.; v tmezi: inter enim cursant primordia principiorum Lucr.

inter-dīcō -ere -dīxī -dictum

1. prepoved(ov)ati, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati); abs.: ubi ita interdictum sit Ci., sic nemo umquam interdixit Ci.; z dat. personae in acc. rei: neque hoc liberis nostris interdicendum est Ci., ei orbem terrarum i. O., se opponit periculis praemio interdicto Ci., ut huic furiae vox interdiceretur Ci., alicui convictum hominum Val. Max., alicui rem capitalem Cat., histrionibus scaenam Suet., alicui misericordiam, admirationem rerum Sen. ph., alicui patriam Iust., religio interdicta civibus Suet.; stvarni obj.
a) s finalnim stavkom: nobis interdictum est, ne ex ea civitate quem civem adsciscere possimus Ci., interdicit Cassivellauno, ne Mandubracio neu Trinobantibus noceat C., sed id neque feci adhuc nec mihi ne faciam interdictum puto Ci., ex quo etiam Pythagoreis interdictum putatur, ne fabā vescerentur Ci., neque est interdictum aut a rerum naturā aut a lege aliqua atque more, ut singulis hominibus ne amplius quam singulas artes nosse liceat Ci.
b) z inf.: alicui arte suā uti i. Paul., cum sibi interdixerit habere, interdixit et poscere Sen. ph.; brez dat. personae: usum amethystini coloris i. Suet., interdicitur vini potus quinis diebus ante et postea Plin., magia ista iam inde antiquitus duodecim tabulis propter incredundas frugum illecebras interdicta Ap., nullo proposito praemio, sed etiam interdicto Ci., aulā interdictā, urbe interdictā Suet.; brez dat. personae stvarni obj. z ACI pass.: pari severitate interdixit commeatūs peti Suet.; tudi alicui i. de aliquo: interdixi tibi de medicis Cat. ap. Plin.; pt. pf. interdictus 3 prepovedan: voluptas H., spes O.; prim. spodaj subst. interdictum -ī; pogosteje z dat. personae in abl. rei: feminis purpurae usu L. (pravzaprav prepoved razglasiti glede … ), Romanis omni Galliā C., alicui domo suā Q., alicui domo et provinciis suis Suet.; brez dat. personae: domo i. T. hišo prepovedati; pass.: male rem gerentibus patriis bonis interdici solet Ci., ei Italiā et Hispaniā, in quā ortus erat, interdictum est T., interdici non poterat socero (dat.) genero (abl.) H. ni mu bilo mogoče prepovedati druženja (občevanja) z … , meretriciis amoribus interdictum iuventuti Ci., interdictum est mari (abl.) Antiati populo (dat.) L.; z acc. personae in abl. rei (le v pass.): illi vero omni iure atque honestate interdicti Gell., philosophi urbe et Italiā interdicti sunt Gell., dives ille cibo interdicitur Ap.

2. kot jur. (držpr.) t. t. v reklu: i. alicui aqua et igni Ci. (ali aquā ignique, igni atque aquā T.) prepovedati komu rabo vode in ognja = uradno (pravnoformalno) izreči zoper koga poostren pregon (izgnanstvo), koga izobčiti, pregnati: leges, quae iubent ei aquā et igni interdici Ci., velitis, iubeatis, ut M. Tullio aquā et igni interdicatur Ci.; nav. pass., redko act.: quibus cum aquā et igni interdixisset C.; podobno: si quis eorum decretis non stetit, sacrificiis interdicunt (sc. ei) C. ga izključijo od žrtvovanja, izobčijo ga.

3. odrediti (odrejati), vele(va)ti, (za)ukaz(ov)ati, zabičati (zabičevati): familiae valde interdicere (živo (= ostro) zabičati), ut uni dicto audiens sit Ci.; occ. kot jur. (držpr.) t. t.
a) o pretorju odrediti (odrejati), razsoditi (razsojati), poseb. pri posestnih tožbah: i. de vi Ci., praetor de fossis, de cloacis, de minimis aquarum itinerorumque controversiis interdicit Ci., praetor interdixit, ut, unde deiectus esset, eo restitueretur Ci.
b) pri tožbi (poseb. o posesti) oprije(ma)ti se pretorjevega razglasa (edikta), opreti (opirati) svojo tožbo na pretorski razglas: Q., Icti. — Od tod subst. pt. pf. interdictum -ī, n

1. prepoved: Amm., eam legem esse potius interdictum sceleris Ci., i. Caesaris Ci., contra i. regis Iust., tyrannica interdicta Ci., deorum interdictum vendidit Ci., fuit illud interdictum apud maiores nostros de vi quod hodie quoque est Ci., i. duodecim tabularum Plin., interdicta mea Pl.

2. occ. pretorjeva odredba, razsodba, pretorjev odlok: Petr., hac lege praetorum interdicta tollentur Ci., possessio per interdictum repetita est Ci., actio est per interdictum constituta Ci., eo verbo praetores in hoc interdicto (formula za razsodbe) uti solebant Ci., interdicto cum aliquo contendere Ci.

inter-eō -īre -iī -itum

1. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se (na dno), zaiti (zahajati), zatoniti, v zaton iti, izgubiti (izgubljati) se: naves naufragio intereunt Ci., interit luna H., aestas interit H., prima flamma incerta, modo interiens, modo resurgens Sen. ph.

2. metaf. giniti, izginiti (izginevati), poginiti (poginjati), propasti (propadati), po zlu, v nič iti, izničiti (izničevati) se: res publica funditus interit Ci., omnīs cultūs Cereris in eis locis interisse arbitrantur Ci., sacra Clodiae gentis intereunt Ci. se opuščajo, ignis interit (poide = ugasne), nisi alitur Ci., statuae intereunt tempestate Ci., tabulae interierunt (incendio) Ci., intereunt segetes V. = fructūs Ci. gredo v potrato, pecunia interibat largitione magistratuum N. je pohajal zaradi … , je šel v nič zaradi … , interit ira morā O., litterae Ci., semina intereunt Col., usus interit C. je zastonj, summum illud (numen) et aeternum neque imitabile neque interiturum T. minljivo, possessio i. Icti. se neha, preneha; occ. o osebah: poginiti (poginjati), konec vzeti (jemati), smrt storiti, umreti (umirati); pravzaprav o potapljajočih se mornarjih: si vectores mecum interire mallent Ci.; potem metaf.: ut potius tibi Gallorum telis quam periuriis intereundum esset Ci., Callisthenes tortus (na natezalnici) interiit Cu., exercitus noster interiit Ci., fame aut ferro interire C., omne animal intereat necesse est Ci., vivus et sanus intereo Pl., multa milia interiisse Hirt., morte i. O., sub divo, in vinculis N., poenaliter Amm., morbo, tabe, veneno, febri Aur., ab aliquo interire Ci., Aur., qui per virtutem (periit), periit, at non interit Pl. ni popolnoma izgubljen; od tod pri Kom. vzklik obupnosti: interii! cur mihi id non dixisti? T. (= gr. ὄλωλα ali perii) izgubljen sem, po meni je; kot rotitev: inteream, si … H. (gr. ὀλοίμην, εἰ … ) naj poginem (umrem), če …

interés moški spol korist, prid, prednost, dobiček; obresti; plača, mezda; dobičkaželjnost, lakomnost, sebičnost; udeležba, interes, zanimanje, predmet zanimanja

interés acreedor obresti od terjatev
interés deudor obresti od dolgov
interés compuesto, interés de intereses, interés de los réditos obrestne obresti
interés vivo živo zanimanje
casamiento por el interés razumska (preračunana) možitev ali ženitev
por el interés iz sebičnosti, iz koristoljubja
sin interés brez važnosti, nepomemben
dar (producir) interés dajati obresti, obrestovati se
excitar (despertar) interés zbuditi zanimanje
prestar a interés posoditi na obresti
es de interés para V. v Vašem interesu je
tener interés en un negocio biti udeležen pri kupčiji
no tiene interés para mí, no tengo interés en ello to me ne zanima
tomar interés en zanimati se za; udeležen biti
intereses pl obresti; premoženje; javni interesi
intereses acumulados obrestne obresti
intereses atrasados zaostale obresti
intereses vencidos zapadle obresti
conciliar los intereses uskladiti interese
interesado interesiran; lasten; dobičkaželjen; skop, stiskaški
interés m sodeležnik; reflektant, prosilec, interesent
la parte interesada pogodbenik, soudeleženec
firmado por el interés lastnoročno podpisano

interesar pritegniti (k), pridobiti (para za); zanimati; tikati se; zbuditi zanimanje; važen biti

eso me interesa mucho to se me zelo tiče
ha logrado interesar su corazón pridobil si je njeno srce
interesarse zanimati se, reflektirati (por za, na)
interesarse con alg. por una persona pri kom se za koga zavzeti
interesarse en alg. empresa udeležiti se kakega podjetja

intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red

interest¹ [íntrist] samostalnik
interes, zanimanje (in za)
udeležba; važnost, pomen
ekonomija udeležba, delež, pravica do deleža (in)
ekonomija, (samo ednina) obresti; vpliv (with na)
oblast (with nad)
prid, korist, dobiček
pravno pravica, zahteva (in)

interest account obrestni račun
simple interest navadne obresti
compound interest obrestne obresti
interest charged franko obresti
interest due zamudne obresti
ex interest, free of interest brez obresti
interest from (ali on) capital obresti od kapitala
and (ali plus) interest z obrestmi
to charge interest zaračunati obresti
interest on debit balances debetne obresti
interest rate obrestna mera
interest pro and contra obresti na dolg in imetje
to bear (ali carry, pay, yield) interest obrestovati se
to lend out money at interest posojati denar z obrestmi
figurativno to return s.th. with interest vrniti kaj z obrestmi
controlling interest odločilna udeležba kapitala
the banking interest bančni krogi
the business interests poslovni svet
the landed interest veleposestniki
the shipping interest lastniki ladij
the interests interesenti
to be in (ali to) s.o.'s interest biti komu v korist
to be of interest to biti zanimiv za, mikati koga
of great interest zelo važen
of little interest malopomemben
to look after one's own interests skrbeti za svojo korist
in your interest vam v korist
to study the interest of s.o. imeti korist nekoga pred očmi
a matter of interest važna zadeva
to have an interest in s.th. imeti delež v čem
to take an interest in sth. zanimati se za kaj, potegovati se za kaj
to make interest with s.o. vplivati na koga
to have interest with s.o. imeti vpliv pri kom
to excite s.o.'s interest zbuditi zanimanje pri kom
to obtain s.th. through interest with s.o. dobiti kaj po zvezah
to use one's interest with one for s.o. zavzeti se za koga pri kom
politika sphere of interest interesna sfera

interested [íntristid] pridevnik (interestedly prislov)
zavzet; zainteresiran (in za)
udeležen (in pri)
sebičen; pristranski (priča)

to be interested in zanimati se za kaj
the parties interested interesenti

intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi

intérêts arriérés zaostale obresti
intérêts compensatoires odškodninske obresti
intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
intérêts courants tekoče obresti
intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
intérêt de l'Etat državni interes
intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
intérêt particulier sebičnost
intérêt public, commun javni, obči interes
il y a intérêt želeti je
il a tout intérêt v njegovem interesu je
c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
affaire d'intérêt denarna zadeva
calcul masculin des intérêts obrestm račun
film masculin sans intérêt nezanimiv film
paiement masculin des intérêts plačanje obresti
dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
sans intérêts brez obresti, brezobresten
prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
taux masculin d'intérêt obrestna mera
intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
intérêt usuraire oderuške obresti
agir par intérêt delati iz sebičnosti
agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
concilier les intérêts uskladiti interese
embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
prêter à intérêt posoditi proti obrestim
prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
(rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe

interfere [intəfíə] neprehodni glagol
motiti, ovirati (with pri)
nadlegovati, preprečiti, prekiniti; vtikati se, vmeša(va)ti se (in v)
poseči vmes
politika intervenirati; ukvarjati se (with s, z)
figurativno kolidirati, nasprotovati si, priti navzkriž
ameriško, pravno uveljaviti prioritetno pravico (za iznajdbo); kresati se (konj)
fizika povzročiti interferenco, sovpadati (valovi)
šport ovirati nasprotnika

interier samostalnik
(notranjost prostora) ▸ enteriőrOsnovno vodilo pri oblikovanju interierja je bila funkcionalnost prostora in elementov v njem. ▸ kontrastivno zanimivo A belsőépítészeti kialakítás vezérfonala a helyiség és a benne lévő elemek funkcionalitása volt.

interiormente notranje, v notranjosti

murmurar interiormente mrmrati pri sebi

inter-nōdium -iī, n (inter, nōdus) prostor med dvema (vozloma ali) sklepoma (pregiboma), medsklep(ov)je: Varr., mollia nervosus facit internodia poples O.; bot. pri rastlinah prostor med kolenci, medkolenčje: Mel., Col., Plin.

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

inter-pres -pretis, m, redko f

1. (po)srednik, (po)srednica, posredovalec, posredovalka, pogajalec: qui interpretes corrumpendi iudicii esse solent Ci., foederum Ci., vobis interpretibus amitteret hereditatem Ci. po vašem posredovanju, nummarius interpres pacis non probabatur Ci., quo iste interprete ad furta et flagitia uti solebat Ci., aliquid per interpretes agere Ci., missus a Iove interpres divūm V. (subjektni gen.) = Merkur, Iuno interpres harum curarum V. (objektni gen.) posredovalka ljubezenske bolečine, boginja zakona, boginja zakonske zveze, effert animi motus interprete linguā H. po posredovanju, quasi ea res per me interpretem et tuam ancillam ei curetur Pl., quae tibi condicio nova, luculenta fertur per me interpretem! Pl., quo ego interprete novissime ad (pri) Lepidum sum usus Ci.

2. occ. tolmač, pogovorčin: eum legati nostri in Graeciam proficiscentes interpretem secum habebant Ci., appellat eum (alloquitur) per interpretem L., Valentius est in Sicilia interpres Ci., si Poeni in senatu loquerentur sine interprete Ci.

3. metaf.
a) razlagalec, pojasnjevalec: legum interpretes iudices (sunt) Ci., auspiciorum nos erimus interpretes Ci., verborum Ci., alii interpretes religionum requirendi sunt Ci., iuris Ci., grammatici interpretes poetarum Ci., caeli Ci., astrolog, zvezdar, zvezdoslovec Troiugena interpres divūm (objektni gen.) V. vedeževalec, i. divūm L. vedeževalka, interpretes internuntiique Iovis Ci., fatorum per genituras interpres Amm. prerokovalec iz stanja zvezd ob rojstvu, tamquam interpres et arbiter Sibyllae oraculorum Gell., Sibyllae (gen.) oraculorum interpretes Amm., interpretes comitiorum Ci. če so komicije veljavne ali ne (o avgurjih), aliquo uti interprete de aliqua re Suet. dati se komu poučiti o čem.

2. prevajalec, prestavljalec: fidus H., non exprimi verbum e verbo necesse erit, ut interpretes indiserti solent Ci., nec converti (orationes) ut interpres, sed ut orator Ci.

interrompre* [-rɔ̃pr] verbe transitif prekiniti, pretrgati, ustaviti, motiti; v besedo vpasti

él izklopiti
propos masculin pluriel interrompus nepovezan pogovor, kramljanje
interrompre son travail, une conversation prekiniti svoje delo, pogovor
s'interrompre (pre)nehati (dans quelque chose s čim), obtičati (v govoru)
l'émission de télévision s'est interrompue televizijska oddaja je bila prekinjena
il m'a interrompu dans mon repos zmotil me je pri počitku

intersectiō -ōnis, f (intersecāre) arhit. t. t. zareza med dvema zobema pri obstrešnem okrasju: intersectio, quae Graece μετόπη dicitur Vitr.