kúfer (-fra) m pog. (kovček) valigia:
pren. kufre gor, kufre dol auffa!; e basta!
pren. imeti česa, koga poln kufer essere stufo di, averne le tasche piene, essersene rotte le scatole; vulg. averne le palle rotte
Zadetki iskanja
- kúhati (-am)
A) imperf. ➞ skuhati
1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas
2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite
3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta
4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre
B) kúhati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia
2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa - kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
parkovna kulisa quinta
rad. zvočna kulisa effetti sonori - kúra1 (-e) f (kokoš) gallina:
kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
rediti kure allevare le galline, il pollame
jesti kuro mangiare un pollo
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
PREGOVORI:
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello - kurativa samostalnik
1. (zdravljenje) ▸ gyógyítás, kezelés, kúrálás
Diete lahko priporočajo le zdravniki pri kurativi in športni trenerji za dosego vrhunskih rezultatov. ▸ Diétákat csak orvosok ajánlhatnak gyógykezelésként, illetve sportedzők a csúcsteljesítmény elérése érdekében.
Številne napake v različnih politikah do droge se kažejo v visokih zneskih za kurativo. ▸ A különböző drogpolitikák számos hibája a kezelésre fordított magas összegekben mutatkozik meg.
2. (odprava posledic, težav) ▸ kezelés, orvoslás
In zakaj sploh toliko vlagati v preventivo, če imamo visoko raven kurative, torej dober sistem zaščite in reševanja? ▸ És egyáltalán minek ennyi pénzt fordítani a megelőzésre, ha magas szintű kezelési lehetőségekkel, azaz jó védelmi és mentési rendszerrel rendelkezünk?
S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. ▸ A középiskolásokkal továbbra is beszélgetéseket folytatnak és szatyrokat osztanak ki nekik, de a parkkal kapcsolatos bajokra még mindig a mihamarabbi tisztítóakció a legjobb orvosság. - kúriti chauffer, faire du feu
kuriti sobo chauffer une pièce
kuriti s premogom (s plinom) chauffer au charbon (au gaz)
peč dobro kuri le poêle chauffe bien
ta soba se da dobro kuriti cette pièce se chauffe bien (ali facilement), cette pièce est facile à chauffer - kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.
2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.
3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon. - Kürze, die, (-, -n) kratkost; Musik kračina; in Kürze kmalu; in aller Kürze na kratko; die Würze ist/liegt in der Kürze le kratka zgodba ima kaj soli
- kvórum quorum moški spol
doseči kvorum atteindre le quorum - l. kratica ley; libro; litro(s); letra; legal; le(s); la
- la [la] masculin šesti glas v glasovni lestvici
donner le la dati ton - labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)
1. (pl. -ra) ustnica:
labbro leporino med. zajčja ustnica
leccarsi le labbra oblizovati si prste
bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga
2. usta:
avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
a fior di labbra mrmraje
3. anat.
labbra della vagina sramne ustnice
4. (pl. -ri) rob:
i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka - labea -ae, f: Pl., Tit. fr., Luc. et Nov. et Pomp. ap. Non., Nigidius ap. Gell., Poeta ap. Gell. (toda isti pri Macr. z obl. labia), Gell. in labia -ae, f: Ap., oboje le pesn. obl. za labium (sor. z labeo, labium, labrum)
1. ustna, ustnica.
2. metaf. v obl. labea ustnica pri stiskalnici za olje: Ca. - labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)
1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.
2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil. - lăbrum1 -ī, n (prim. labea, labium)
1. ustna, ustnica: em, vide ut discidit labrum Ter., modo vorsabatur (nomen) mihi in labris primoribus Pl. = prav na koncu jezika sem imel, apes, quas dixisti in labris Platonis consedisse pueri Ci., l. superius C., Plin., inferius Petr., haec ego mecum compressis agito labris H., necdum illis poculis labra admovi V., teneris immulgens ubera labris V.; preg.: aliquid primis ali primoribus labris attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic dotakniti se česa, le z robom ustnic pokusiti kaj = le površno se ukvarjati s čim, non a summis labris ista venerunt, habent hae voces fundamentum Sen. ph. ni tako površno (mimogrede) izgovorjeno, linere alicui labra Mart. = (pre)varati (opetnajstiti) koga, non in pectore, sed in labris habere bonitatem Lact. le na jeziku.
2. metaf.
a) rob α) rob kake posode: labra doliorum circumlinere Ca., haec (cornua) … ab labris argento circumcludunt C. ob robu, kraju. β) rob (okrajek) jarka ipd.: summae fossae labra C., interiore labro (fossae) murum eum turribus crebris obiecit L., in summo labro fluminis Sis. fr., herba in labris fontis viret Plin., scrobes … pulvinatis a devexitate labris Plin., (lilium) resupinum per ambitum labris Plin.
b) bot. labrum Venereum ali Veneris = gr. δίψακος rastl. tkalska ščetica (divja ščetica) (Dipsacus fullonum Linn.): Plin. - lac [lak] masculin jezero
tomber dans le lac (familier, figuré) v vodo pasti, ne uspeti, spodleteti
lac d'accumulation, de retenue, glaciaire, de montagne akumulacijsko, zajezno, ledeniško, gorsko jezero - lāc (starejše lacte ali lact, gl. opombo spodaj), gen. lactis, n (prim. gr. γάλα, gen. γάλακτος in [pri Hom.] γλάγος mleko)
1. mleko: lac equinum Varr., leaenae O., asininum Cels., bubulum, vaccinum Plin., novum V. ali recens O. (o)presno mleko, sveže mleko, mleko izpod krave, coactum O. ali concretum kislo, skrknjeno ali usedeno mleko, pressum V. ali coagula passum O. usirjeno (sesirjeno) mleko, sir, niveum O., alienum Gell. mleko druge ženske, lacte atque pecore vivere C., lacte, caseo, carne vesci Ci., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., lac dare O. dojiti, flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., a lacte cunisque Q. od mladih nog, od zibeli; kot daritev: Silvanum lacte piabant H.; preg.: lac gallinaceum Petr., Plin. „kurje mleko“ = čudna, redka stvar (prim. slov. reklo: „po ptičje mleko poslati“, „vse ima, le ptičjega mleka ne“), neque lac lacti(s) magis est simile quam ille ego similest mei Pl. (prim. Pl. Menaechmi 5, 9, 30; Miles glor. 2, 2, 85); o ljubki sladkosti: in melle sunt linguae sitae vestrae atque orationes lacteque Pl., satiari velut quodam iucundioris disciplinae lacte Q.; pesn. meton. mlečna (mlečnobela) barva: cetera lactis erant O.
2. metaf. rastlinski ali mlečni sok, mleček: Cels., Plin., quarum (herbarum) de lacte soporem Nox legit O., nigri (črnega = hudega) cum lacte veneni V.
Opomba: Nom. lacte: Enn. et Caecil. ap. Non., Ca. et Varr. ap. Char., Ca., Pl., Petr., Plin., Ap.; acc. m. lactem Petr., Ap., Gell.; lactem ali (inačica) lacte: Cael., It. Nom. lact: Varr. ap. Non., Aus., M. - Lacedaemōn (Lacedaemo) -onis, acc. -onem (pesn. -ona), abl. -one, loc. -onī, f (Λακεδαίμων) Lakedájmon ali Špárta (Spárta) (z ozemljem), glavno mesto Lakonije: L. idr., dura Ci. ali patiens H. strpni (zaradi strogega načina življenja). Od tod adj. Lacedaemonius 3 (Λακεδαιμόνιος) lakedajmónski, lakónski, spart(an)ski: Lacedaemonia mulier Poeta ap. Ci., hymen (zaradi Hermione) V., Tarentum (ker so ga ustanovili Špartanci) H., O.; subst. Lacedaemonius -iī, m Lakedajmón(ij)ec, Spartánec, prebivalec ali državljan Šparte (Sparte) tj. pripadnik špartanske (spartanske) države ali naroda (Spartanus ali Spartiātēs pomeni le dorsko deželno plemstvo): Ci. idr.; pogosto v pl. Lacedaemoniī -ōrum, m Lakedajmón(ij)ci, Spartánci: Ci. idr., Athenienses auxilium a Lacedaemoniis petiverunt N., toda: Lacedaemonius autem Agesilaus nomine, non potestate fuit rex, sicut ceteri Spartani N.
- lâcher1 [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti
lâcher un verre spustiti kozarec na tla
lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
lâcher pied zbežati
lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
lâcher le paquet (populaire) priznati
lâcher ses études opustiti študij
ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti - lacinia -ae, f (prim. lacer)
I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —
II. meton.
1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.
2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.