Franja

hostīlis -e, adv. hostīliter (hostis)

1.
a) sovražen = sovražnikov ali sovražnikov (gen. pl.): insidiae Pl., terra Ci., expugnatio Ci. osvojitev (vojaškega) sovražnika, condiciones Ci. s sovražniki dogovorjene, — sklenjene, bella Ci. s tujimi sovražniki, facta Ci., metus S. strah pred sovražnikom, cadavera S., arma V., naves H., domus (naspr. pacata) L., agmen O., exercitus Vell., T., acies T., rapinae Lucan.; subst. n: in hostili (= in hostili agro) Vell. na sovražn(ikov)em ozemlju; v pl.: qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danubius et Rhenus Sen. ph. med prijateljsko in sovražno deželo.
b) (kot drobogledski t. t.): pars Lucan. del jeter in drugega drobovja, ki se nanaša na sovražnika.

2. sovražen = sovražniški, sovražljiv: animus, odium Ci., cives Rom. hostilem in modum cruciati sunt Ci. kakor vojni sovražniki, hostile quid S. kaj sovražnega, kaka sovražnost, omnia hostilia esse L., ipsa quies (Hannibalis) hostilis imperio nostro fuit Val. Max., adversus suos hostilis Sen. ph., hostiles spiritus induisse T., quid ille fecit hostiliter Ci., pleraque loca hostiliter cum equitatu accedere S., hostiliter in fines Romanos incursionem facit L., agrum circa hostiliter depopulari L., hostiliter diripere L., Suet., sternit hostiliter omne armentum O.; subst. hostīlia -ium, n sovražne reči, sovražna dejanja, sovražnosti: hostilia facere S., h. audere, pati L., h. coeptare, accipere, resumere T., loqui T. sovražno govoriti.

Hostīlius 3 Hostílij(ev), ime rimskega rodu; poseb.

1. L. Hostilius Mancīnus Lukij Hostilij Mankín, padel v drugi punski vojni (l. 217) z vso svojo četo: L.

2. C. Hostilius Tubulus Gaj Hostilij Túbul je kot propretor (l. 208) v Areciju preprečil upor Hanibalu naklonjenih meščanov in (l. 207) v sijajni bitki porazil močno kartažansko četo: L.

3. A. in L. Hostilius Cato Avel in Lukij Hostilija Katona sta l. 201 poslovala pri razdeljevanju zemljišč v srednji Italiji, se pod Lukijem Scipionom borila proti Antiohu in bila l. 187 zaradi poneverjanja obsojena na globo: L.

4. A. Hostilius Mancīnus se je kot konzul l. 170 z makedonskim kraljem Perzejem bojeval, a ne posebno srečno: L.

5. L. Hostilius Mancīnus poveljnik brodovja in legat v tretji punski vojni: L. epit., Plin.

6. C. Hostilius Mancīnus konzul l. 137, Numantinci so ga v Hispaniji večkrat premagali, zato je z njimi sklenil pogodbo, ki pa je Rimljani niso hoteli potrditi, ker se jim je zdela presramotna; rimski senat je hotel l. 136 konzula izročiti Numantincem, a ga ti niso sprejeli: Ci., Vell. — V kaki zvezi s tem rodom je tretji rimski kralj Tullus Hostilius, ni znano. — Kot adj. = Hostilijev: curia Hostilia L. (baje) jo je dal zgraditi Tul Hostilij na rimskem zborovališču (comitium), Lares P. F.

hostis (stlat. fostis) -is, m, redk. f (najbrž spada sem tudi gr. ξένος [iz ξένƑος] tuj(ec), gostinski prijatelj [gost in gostitelj])

1. tujec, inozemec: Varr., Ambr., Macr., hostis … apud maiores nostros is dicebatur, quem nunc peregrinum dicimus Ci. (prim.: hostis apud antiquos peregrinus dicebatur, et qui nunc hostis, perdullio P. F.), etiam illud animadverto, quod, qui perduellis esset, is hostis vocaretur, lenitate verbi rei tristitiam mitigatam Ci., id nomen („hostis“) durius effecit iam vetustas; a peregrino enim recessit et proprie in eo, qui arma contra ferret, remansit Ci.; od tod: status dies cum hoste ali adversus hostem aeterna auctoritas Tab. XII ap. Ci., hostesne an cives Pl., cives hostes, cives atque hostes S., cives hostesque L., senatus Catilinam et Manlium hostīs iudicat (kot taka sta izgubila državljanstvo, napovedala pa se jima je tudi vojna) S., i, soror, atque hostem (po Serv. = gosta) supplex adfare superbum V., qui civem dignosceret hoste H.

2. (vojaški, zunanji, državni, oboroženi) sovražnik: pacatus an hostis sit Ci., qui (Pompeius) saepius cum hoste conflixit, quam quisquam cum inimico (z osebnim sovražnikom) concertavit Ci., omnes nos statuit ille non inimicos, sed hostes Ci., cuius in Sicilia virtutem hostes perspexerunt Ci., ergo Hannibal hostis est Ci., maritimus ille et navalis h. Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, aliquem hostem (alicuius) iudicare Ci., N., se hostem esse Atheniensibus N., quem (Philippum) absens hostem reddidit Romanis N., ne … hostis populo Rom. fieret S., si tuis hostis fueris S., vicimus perfidos hospites, imbelles hostes L., se … hostem fore populo Rom. L., Hannibal natus adversus Romanos hostis L., fertur densos in hostes V., hostium victor H., ferus h. O., ex urbibus hostium rapere Cu., obsidere —, obterere hostem Lucan., subiti hostium incursus T., penetrare in medios hostes Sil., hostem propulsare Stat.; v zaklinjanjih: di meliora piis erroremque hostibus illum! V., eveniat nostris hostibus ille color! O.; sg. kolekt.: qui (dii) … ab externo hoste … sua templa … defendunt Ci., obsessus multo hoste locus Sen. ph.; pren.: mox (ministrum fulminis alitem = orla) in ovilia demisit hostem vividus impetus H., pereat vitreo miles ab hoste tuus O. (o kamenčku na igralni deski). Kot fem. = sovražnica: quo die captam hostem vidit L., ille uxorem, tu hostem luges Cu.

3. metaf.
a) (očiten, srdit) sovražnik v zasebnih razmerjih, napadalec, nasprotnik, zoprnik: h. omnium ali omnium hominum Ci., bonorum Ci. ali omnium bonorum S. fr., populi Rom. Ci., patriae ali rei publicae Ci. = veleizdajalec, nomini, generi, iuri civium hostis Ci., dis hominibusque h. Ci.; pren. o živalih: noxae tibi deditus hostis (sc. caper) O., alter hic (rhinoceros) genitus hostis elephanto Plin. Kot fem. = sovražnica, nasprotnica: hostis est uxor Pl., non exspectatā vulnus ab hoste tuli O., cum certa videbitur hostis O., atra h. Prud.; pren. o abstr.: licentia studiorum perniciosissima hostis Q., si facultatem dicendi hostem veritatis invenerit Q.
b) occ. α) nasprotnik v ljubezni = tekmec: O., Pr. β) nasprotnik —, zoprnik v kaki pravdi: si status condictus cum hoste intercedit dies Pl.

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

house¹ [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor

House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev

hrab|er (-ra, -ro) tapfer
hraber kot lev mit Löwenmut
hrabro se držati sich tapfer halten

hráber (-bra -o) adj.

1. valoroso, prode, bravo:
biti hraber kot lev avere un cuor di leone

2. coraggioso

hrapav pridevnik
1. (o površini) ▸ érdes, rücskös, durvaIglavci imajo praviloma bolj ostro hrapavo skorjo. ▸ A tűlevelű fáknak általában érdesebb, durvább a kérge.
2. (o glasu) ▸ érdes, reszelős"Po tem uspehu ostajamo na realnih tleh, čeprav nas je takoj po tekmi zajela prava evforija," je s hrapavim glasom zaradi prehlada in vriskanja spregovoril trener. ▸ „Ezután a siker után sem szállunk el, bár közvetlenül a meccs után valóságos eufóriában voltunk” – mondta az edző a hidegtől és a kiabálástól érdes hangon.Rea je s svojim hrapavim glasom in pesmicami, kot je Driving Home for Christmas, prodal okoli 30 milijonov plošč. ▸ Rea a reszelős hangjával és az olyan dalokkal, mint a Driving Home for Christmas, mintegy 30 millió lemezt adott el.

hrást oak, oak tree

črni hrást (črnika) holm oak
trden kot hrást sturdy (ali steady) as an oak

hrást (-a) m

1. bot. quercia (comune), rovere (Quercus robur):
pren. biti velik, močen kot hrast essere una quercia
črni hrast (črnika) quercia leccio, leccio (Quercus ilex)
hrast plutovec quercia da sughero (Quercus suber)

2. (legno di) quercia

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

hrèn (hréna) m bot. cren, barbaforte, rafano (Armoracia rusticana):
gastr. naribati, nastrgati hren grattugiare il rafano
pren. hud kot hren aspro, pungente

hrúška (-e) f

1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche

2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole

hûd húda húdo, dol. hûdī -ā -ō, komp. hȕđī -á -ē
1. hud, hudoben: mnogo ste zla učinili, hudi čovječe; narodu su huđi no Turci došljaci za ljudi so hujši kot priseljeni Turki
2. ubog, nesrečen, žalosten: sad njoj sretnoj i smilje miriše, a meni -oj ni karanfil neće
3. težek: -e muke
4. pust, slab: -a zemlja

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

húd (-a -o)

A) adj.

1. severo, rigoroso

2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

3. ostile

4. furioso, rabbioso (cane)

5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva

6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale

7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco

B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto

hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

hudíča oh, bother!
kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
hudíč ga je obsedel he has the devil in him
risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
hudíča klicati to talk of the devil
v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hudoúrnik (-a) m

1. torrente:
hudournik dere v dolino il torrente precipita a valle
regulirati, zajeziti hudournik imbrigliare il torrente
pren. v hišo je planil kot hudournik piombò in casa come una furia
solze so ji v hudournikih lile po licih un torrente di lacrime le scorreva per le guance

2. pren. (velika množina, količina) torrente; fiotto:
bruhal je hudournike psovk vomitava fiotti di improperi

3. pl. hudourniki zool. rondoni (sing. -e) (Cypselidae)