Franja

žlíca (-e) f

1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile

2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai

3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte

4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola

žólč (-a) m

1. anat. bile, fiele

2. pren. bile, fiele;
žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
bled od žolča verde dalla bile
med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
žolč ga zvija ha attacchi di bile
zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce

žongler samostalnik
1. (umetnik metanja predmetov) ▸ zsonglőr
2. (o spretnem ravnanju) ▸ zsonglőr"Pri nas v Avstraliji rečemo birokratom žonglerji s papirji," pravi Kurt. ▸ „Mi Ausztráliában papírzsonglőrnek nevezzük a bürokratákat" – mondja Kurt.
Slovenski filozof Slavoj Žižek, ki ga mediji imenujejo za enega od najbolj vznemirljivih žonglerjev z idejami sedanjega časa. ▸ Slavoj Žižek szlovén filozófus, aki a média szerint jelenkorunk eszméivel a legizgalmasabban zsonglőrködők egyike.

žréb lot

z žrébom by lot
žréb ga je določil the lot fell upon him
žréb odloči the draw decides
žréb naj odloči med nama! let us draw lots!
vleči, vreči žréb za... to draw, to cast lots for...

žreti² [é] (žrè) koga: wurmen (poraz me žre die Niederlage wurmt mich), nagen an (dvomi ga žro Zweifel nagen an ihm), fressen an (skrb/jeza ga žre Sorge/Ärger [frißt] frisst an ihm)

žréti (žrèm)

A) imperf.

1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
žreti tablete prendere, consumare compresse
pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

2. pren. mordere; distruggere, consumare:
žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

3. (razjedati) corrodere:
rja žre železo la ruggine corrode il ferro

4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

5. pog. rodere, molestare

6. pren. consumare:
avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
pren. žreti knjige divorare libri
žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
PREGOVORI:
velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
žreti se od jeze rodersi di rabbia
žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

2. pog. (prepirati se) litigare

žúliti to pinch, (do rane) to gall, to rub sore, to chafe

čevelj me žuli my shoe pinches
vem, kje (ga, jo itd.) čevelj žuli (figurativno) I know where the shoe pinches

žúliti blesser, serrer, faire mal à quelque chose

tu ga čevelj žuli (figurativno) c'est là que le bât le blesse, c'est son point sensible

žúliti (o čevlju) apretar; restregar

že ve, kje ga čevelj žuli sabe dónde le aprieta el zapato

žužnjanje samostalnik
1. (o zvoku) ▸ zümmögés
Tu in tam ga zmoti le ptičji ščebet in žužnjanje žuželk. ▸ Időnként csak a madarak csicsergése és a bogarak zümmögése zavarja meg.

2. (nerazločen govor) ▸ duruzsolás, fecsegés, csacsogás
Celo pri oknu si slišal krožnike pa tudi žužnjanje glasov od večerje. ▸ Még az ablaknál is hallottad a tányérok csörgését és a vacsorázók duruzsolását.

žveči|ti [é] (-m) prežvečiti kauen
brez volje žvečiti herumkauen auf
žvečiti s polnimi usti mampfen
ki ga je mogoče žvečiti kaubar

Αἴγισθος, ὁ Tiestov sin, ki ga je ubil Orest.

ἀλογία, ion. -ίη, ἡ 1. brezobzirnost, preziranje, zanemarjenje; ἐν ἀλογίῃ ἔχω ali ποιοῦμαί τι (τινός) ne menim se (pazim) za (na) kaj, puščam v nemar; ἀ-ης ἐκύρησε niso ga opazili, nihče se ni zmenil zanj. 2. nespamet, nepremišljenost.

ἀμβλῡ́νω otopim, skrham, (o)slabim, oviram; pass. izgubim pogum, τῆς γνώμης τὸ μὴ κατὰ κράτος νικηθὲν … ἀμβλύνεσθαι izgubiti pogum, kolikor ga ni oslabila sovražnikova hrabrost.

ἀμοιβαῖος 3 in 2; ep. fem. ἀμοιβάς, άδος (ἀμοιβή) menjajoč se, vzajemen, zamenjan; βιβλία za zameno določen (pisma v odgovor); χλαῖνα plašč, ki ga je kdo imel, da ga je oblekel v najhujši zimi.

ἀμφι-κᾰλύπτω ep. 1. ogrnem, pokrivam, skrivam, zakrivam; φρένας zatemnim. 2. obdajam, zajamem; ὄρος πόλει nasujem, nakopičim goro okrog mesta: θάνατός μιν ἀ. smrt ga je objela; νύκτα μάχῃ razgrnem noč črez bitko; σάκος τινί držim ščit pred kom v obrambo.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βοάω [ion. ἀμβοάω, aor. ion. ἀνέ-βωσα] 1. zakričim, zaženem (bojni) krik, zavriskam, zavpijem na koga, pokličem ga, glasno zapovedujem. 2. objokujem, oplakujem συμφοράν.

ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.

ἀν-αρχία, ἡ kjer ni vladarja (poveljnika), kjer ga ne ubogajo, brezvladje, nered, zmešnjava, anarhija, ἀναρχίης ἐούσης brez vrhovnega vodstva.