Franja

športno prislov
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosanŠe vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
Sopomenke: atletsko

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosanUdobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosanKer je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

4. (o telesnem videzu) približek prevedka ▸ sportos alkatúSama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna. ▸ kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
Sopomenke: atletsko

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűenGledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.

štánga (-e) f pog. (železna palica, drog) sbarra, spranga:
štanga pri moškem kolesu canna della biciletta da uomo
držati komu štango proteggere qcn., essere complice di qcn., fare da palo a qcn.

šte|ti² [é] (-jem)

1. (imeti) zählen (50.000 prebivalcev 50000 Einwohner, 40 let 40 Jahre)

2.
šteti za … (imeti za) zählen zu (prijatelja seinen Freunden), halten für (prijatelja seinen Freund); betrachten als, ansehen als (nevarnost za … eine Gefahr für …)

3.
šteti za/med … (spadati) zählen/gehören zu (za prijatelja/med prijatelje zu jemandes Freunden)

4. v čast, v zlo, v kvoto: anrechnen, rechnen
šteti v čast komu/čemu rühmen an, hoch anrechnen, zur Ehre anrechnen (si sich)
štejem si v čast, da lahko … ich habe die Ehre, … zu können
šteti v dobro gutschreiben, zugute halten, si: sich als/zum Verdienst anrechnen
šteti v zlo komu/čemu kaj ankreiden, anlasten, (zameriti) (jemandem etwas) verdenken

štéti to count; to number; to reckon

štéti do 50 to count up to 50
štej od 20 do 50! count from 20 to 50!
njegovi dnevi so šteti his days are numbered, pogovorno his number's up
vojska, ki šteje 50.000 mož an army numbering fifty thousand
štejem ga med svoje prijatelje I regard him as one of my friends
šteto od jutri dalje reckoning from tomorrow
videti je, kot da ne zna do 5 šteti he looks as if butter would not melt in his mounth

štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štirileten pridevnik
1. (o starosti) ▸ négyévesDoma imamo štiriletno hčerko, ki komaj čaka bratca ali sestrico. ▸ Otthon van egy négyéves lányunk, aki alig várja, hogy kistestvére legyen.

2. (o trajanju) ▸ négyévesIz kluba so sporočili, da bodo z igralcem podpisali štiriletno pogodbo. ▸ A klubból tájékoztattak, hogy a játékossal négyéves szerződést írnak alá.

štrapác (-a) m pog. strapazzo:
čevlji za štrapac scarpe da fatica

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

štúliti (-im)

A) imperf. (dodajati, pristavljati) aggiungere, mettere, ficcare

B) štúliti se (-im se) imperf. refl. introdursi, infiltrarsi, insinuarsi, accodarsi:
kar naprej se štuli v našo družbo cerca sempre di intrufolarsi nella nostra compagnia
štuliti se komu za razsodnika voler per forza fare da arbitro
štuliti se okrog žensk correre dietro alle donne, alle gonnelle, fare il cascamorto

šušljáti chuchoter, parler tout bas, susurrer

šušlja se, da on dit (ali on raconte) que

šušljáti cuchichear; secretear

šušlja se, da ... se dice que...; corre la voz de que...; corren rumores de que...

švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.

2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret.

švicarski nož frazem
(večfunkcionalno orodje) ▸ svájcibicska
A se samo meni zdi, da mobitel postaja nekakšen švicarski nož 21. stoletja? ▸ Csak nekem tűnik úgy, hogy a mobiltelefon a 21. század afféle svájcibicskája?
Je pravzaprav nekakšen švicarski nož med lopatami, saj je zložljiva, ima nazobčane robove za sekanje, trpežna rezila, v ročaju pa ima skrito žagico. ▸ Egyfajta svájcibicska a lapátok közt, mivel összecsukható, a lapát éle fogazott és ellenálló, a nyelében pedig egy kis fűrész van eldugva.

tá tá, tó pl

tí, té, tá this, pl these; that, pl those
tale this one, this here
vse to all this
to in ono this and that
g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
medtem, med tem časom in the meantime
pred tem before this
po tem after this
v tem primeru in that case
to jutro (davi) this morning
to pot (tokrat) edino this once
v tej (naši) deželi in this land (of ours)
kljub vsemu temu for all that
te dni enkrat one of these days
zlasti to, predvsem to this above all
to se pravi that is to say
ta tvoja knjiga this book of yours
vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
tega ne vem I don't know that
to je moj brat this is my brother
to so moji otroci these are my children
govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tajíti to keep secret (ali dark); to conceal; to hide (komu from someone), to disavow; (zanikati) to deny

tajíti krivdo to deny one's guilt
on taji, da je avtor te knjige he denies he is the author of that book
on to kratkomalo taji he flatly denies it

tajíti nier, dénier, contester

ne more se tajiti, da… on ne saurait nier que… (in subjunktiv), il est de fait (ali incontestable) que … (in indikativ)

tajíti (-ím)

A) imperf.

1. negare; contestare; ekst. rinnegare:
tajiti krajo negare, contestare di aver rubato
tajiti sina rinnegare il figlio
rel. tajiti Boga negare Dio, negare l'esistenza di Dio
ni mogoče tajiti, da je sposoben non si può negare che sia capace

2. (prikrivati) dissimulare, nascondere, occultare:
tajiti svoje prepričanje dissimulare le proprie convinzioni

B) tajíti se (-ím se) imperf. refl. nascondersi, occultarsi:
hiša se taji sredi drevja la casa si nasconde nel folto degli alberi