Franja

rape¹ [réip]

1. samostalnik
poetično ugrabitev, rop, grabež; osramotitev, onečaščenje, oskrunitev, posilstvo

rape and murder uboj, umor s posilstvom (iz pohote)

2. prehodni glagol
poetično ugrabiti, s silo odvesti; (ženski) silo storiti, posiliti, onečastiti, oskruniti, zapeljati, omadeževati; (redko) (iz)ropati, opleniti (mesto)
neprehodni glagol
zakriviti posilstvo

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rapporter [-pɔrte] verbe transitif zopet ali nazaj priprinesti; donašati; donašati obresti; prinesti s seboj; poročati, obvestiti, javiti, navajati, citirati; povedati, naznaniti, ovaditi; zatožiti; preklicati; navezati (à na); verbe intransitif biti donosen; zatožiti, tožariti, ovajati

se rapporter nanašati se; sklicevati se (de quelque chose à quelqu'un na koga za kaj)
rapporter un angle prenesti kot
rapporter une poche našiti žep (na suknjič)
la mer rapporte morje narašča
je m'en rapporte à vous zanesem se na vas
s'en rapporter à desfaits držati se dejstev

raree-show [rɛ́əri:šou] samostalnik
omarica s kukalom, (otroška) panorama
figurativno igra, predstava (na ulici)

rasenbedeckt poraščen s trato

rasgo moški spol poteza s peresom; poteza v značaju; plemenito, velikodušno dejanje; pametna misel; duhovit domislek

rasgo de habilidad umetnija, umetnina
rasgos pl poteze v obrazu
a grandes rasgos v bežnih obrisih, v glavnih potezah

rasierare v. tr. (pres. rasiēro) ravnati s strgalnikom

ràskinuti -nēm
I.
1. prelomiti
2. pretrgati, raztrgati: raskinuti konop na komade; raskinuti lance, okove
3. prekiniti, pretrgati, razdreti: raskinuti sve odnose, prijateljske veze, ugovor
4. raskinuti kome srce užalostiti koga: raskinuti sa životom ubiti se, narediti samomor
II. raskinuti se
1. prelomiti s kom odnošaje, pretrgati zveze: raskinuti se s kim
2. pretrgati se: raskinuti se od smijeha
3. pretrgati se, prevzdigniti se, dobiti kilo: raskinuti se od posla

ràskoljēnka ž dial. srajca s polnim razrezom spredaj ali zadaj

rátio (so-razmerje) ratio; pl -s

rátio 3 proti 7 ratio of 3 to 7

ratiōnābilis -e (ratiō)

1. obdarjen s pametjo, obdarovan z umom, pameten, razumen, smotrn, načrten, premišljen: Amm., M., genus mortalium Col., lineae Front., natura Sen. ph., animus, virtutes Ap., quippe, ut fine comprehendam, daemones sunt genere animalia, ingenio rationabilia Ap., pars (sc. animae) Ap., mens, portio Ap., responsio Vulg., rationabile sine dolo lac Vulg., sententia Dig.

2. „z umom usklajen“, „po pameti“ = pameten, (raz)umski, umstven: quod magis rationabile est Icti., quod rationabilius esse videtur Icti., rationabilius sonoriusque est (z ACI) Prisc.; adv. ratiōnabiliter (naspr. irrationabiliter) po pameti, s pametjo, pametno, razumsko: Lact., volvi Ap., provisum cautumque est, quantum rationabiliter potuisset a summo deo Ps.-Ap., ergo rationabiliter vereque signavit Macr., sed vicit praefecti propositum pertinax his, quae rationabiliter poscebantur Amm., rationabiliter errare Hier., et habet (sc. proposita linea) quiddam quod ex se sola perficiat rationabiliter M., si ex quattuor elementis ipse sub alia forma quintus, pentade est rationabiliter insignitus M., praesertim quia comperendinatio rationabiliter expectatur M.

ratiōnālis -e (ratiō)

I. k računom sodeč (spadajoč), računski: officium, officiales pozni Icti.; subst. ratiōnālis -is, m računar, računovodja, blagajnik, zakladnik, zakladničar: Cod. Th., Lamp. idr. —

II.

1. k pameti sodeč, pameti se tičoč, umski, umstven (naspr. irratiōnālis): philosophiae pars rationalis Sen. ph., Q. logika, ars Cels. teoretična medicina, teorija medicine, medici Cels. zdravniki teoretiki; subst.: quaedam rationalia Sen. ph. nekaj logičnega.

2. poseb. s pametjo obdarjen, pameten, razumen, racionálen: animal Sen. ph., Q., natura Sen. ph.; adv. ratiōnāliter razumno, razumsko, pametno, smotrno, preudarno, načrtno, racionálno: Tert., sicut hominem movere rationaliter non potest nisi homo Sen. ph.

2. kot ret. t.t. = ratiōcinātīvus k sklep(anj)u (izvajanju) sodeč, sklepalen, izvajalen, sklep(ov)en, sklepajoč, silogističen: genus (sc. quaestionum) Q., status Q., causa Corn.

ratītus 3 (ratis1) zaznamovan s podobo splava, podobo splava imajoč: quadrantīs ratiti Luc. ap. Varr., ratitum quadrantem dictum putant, quod in eo et triente ratis fuerit effigies, ut navis in asse P. F.

rattle³ [rætl] prehodni glagol (često up)
navtika opremiti s konopci, ki rabijo za privezanje, zvezanje močnih ladijskih vrvi

rattle down neprehodni glagol
pasti z ropotom, s hrupom; hitro in z ropotom voziti, jahati ali teči

ratty [rǽti] pridevnik
podoben podgani; okužen s podganami, poln podgan
sleng razburjen, vznemirjen, razdražljiv, hud, jezen, srdit (about zaradi)
beden, v žalostnem stanju

ravioli, -ioles [ravjɔli, jɔl] masculin pluriel žlikrofi, s sesekljanim mesom nadevane testenine

ravioli à la sauce tomate žlikrofi, ravioli s paradižnikovo omako

ravir [ravir] verbe transitif zelo razveseliti, vzradostiti, biti zelo všeč; ugrabiti, odvesti s silo; nezakonito se polastiti

ravir un enfant à ses parents ugrabiti otroka staršem
la mort nous a ravi un ami fidèle smrt nam je ugrabila zvestega prijatelja
(figuré) être ravi en extase biti v zamaknjenosti, v ekstazi
ravir l'honneur à une femme zapeljati žensko
cela m'a ravi to me je zelo razveselilo, očaralo
à ravir čudovito
elle est belle à ravir čudovito lepa je

ravish [rǽviš] prehodni glagol
ugrabiti, s silo vzeti, silo narediti, posiliti, oskruniti, onečastiti, osramotiti, spraviti v sramoto (žensko)
figurativno odtrgati, utrgati, odnesti; navdušiti, prevzeti, očarati

the mist ravished them from our eyes megla nam jih je vzela iz oči

ravitaillement [-tajmɑ̃] masculin preskrba (en quelque chose s čim); aprovizacija; preskrba z živili, s strelivom; živila, hrana, živež

base féminin de ravitaillement oskrbovalna baza
ministre masculin de ravitaillement minister za preskrbo (med vojno)
of fice masculin de ravitaillement gospodarski, aprovizacijski urad (za prehrano in oskrbo)
poste masculin de ravitaillement en essence bencinska postaja, servis
ravitaillement en viande, en vivres preskrba z mesom, z živili
(familier) aller au ravitaillement iti nakupovat, nabirat živila