-
χρηματιστικός 3 1. adi. ki oznanja dobiček (bogastvo) οἰωνός. 2. subst. a) οἱ denarni ljudje; b) ἡ χρηματιστική umetnost pridobivati si denar, prislužljivost.
-
χρήσιμος 3 in 2 (χράομαι) 1. (po)raben, koristen, srečen, spreten, ἡγούμενοι kot vodniki, τὸ χρήσιμον korist, χρήσιμός εἰμι koristim. 2. mnogo obiskovan τέμενος. 3. o osebah: vrl, dober, sposoben, zaslužen. – adv. χρησίμως koristno, uspešno.
-
χρηστήριος 3 in 2 (χράω) proroški; subst. τὸ χρηστήριον a) proročišče; b) prorokba, izrek proročišča, božji izrek, prorokovanje, χρηστήριον γίγνεται prorokuje se; c) darilno živinče, daritev.
-
χρηστός 3 (adi. verb. od χράομαι) 1. o stvareh: (po)raben, sposoben, koristen, ugoden, prijeten, dober, srečen. 2. o osebah: pošten, spoštovanja vreden, vrl, dober, plemenit, pravičen, odkritosrčen, blag, dobrotljiv; preprost. 3. subst. τὸ χρηστόν (in pl.) dobro, dobrota NT; pl. usluge, dobrote.
-
χριστός 3 maziljen(ec), Χριστιᾱνός, ὁ kristjan NT.
-
χρόνιος 3 in 2 (χρόνος) 1. črez dolgo časa, po dolgem času, pozno ἐλθών, φανείς. 2. dolgo časa, dolgotrajen, dolg πόλεμος.
-
χρῡ́σειος 3 = χρύσεος, τὰ χρύσεια (sc. μέταλλα) zlati rudniki.
-
χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).
-
χρῡσό-δετος 2 in 3 (δέω) z zlatom okovan ali okrašen; ἕρκη iz zlata spletene (zlate) mreže.
-
χυτός 3 (adi. verb. od χέω) 1. a) izlit, prelit; b) raztopljen, tekoč, λίθινα χυτά raztopljeno steklo. 2. nasut, γαῖα grob, gomila; subst. ὁ χυτός nasip.
-
χωλός 3 hrom, šepav, kruljav, pohabljen, polomljen, slaboten, bolan NT.
-
χωριστός 3 ki se da ločiti, ločljiv.
-
χωρῑτικός 3 selski, kmetski. – adv. -ῶς kmetsko.
-
ψάμμινος 3 (ψάμμος) ion. peščen, peskovit.
-
ψεδνός 3 (ψάω) ep. tenek, redek, plešast.
-
ψεκτός 3 (ψέγω) grajan, graje vreden.
-
ψιθυρός 3 poet. šepetajoč, šešljajoč, obrekujoč.
-
ψῑλός 3 (ψάω) 1. a) gol, gladek, razgaljen, nag νεκύς, δέρμα brez dlake, ἶβις τὴν κεφαλὴν ψιλός brez perja; πεδίον, ἄροσις prazen, pust, nerodoviten, brez drevja τῶν δενδρέων, τὸ ψιλόν kraj brez dreves; b) brez česa, prazen ἱππέων, τρόπις (brez desk). 2. a) neoborožen, nezavarovan, κεφαλή brez čelade; pren. slab, zapuščen, ὄμμα (o Antigoni, ki vodi Ojdipa) slab; b) lahko oborožen, σκευή lahko orožje; subst. οἱ ψιλοί lahko oboroženi vojaki, pračarji (opp. ὁπλίτης). 3. zgolj, sam, preprost, μάχαιρα sam meč (brez nožnice), ποίησις epska poezija (opp. lirska poezija), λόγοι same besede. – adv. ψιλῶς le, samo λέγω, οὐ ψιλῶς = οὐ μόνον.
-
ψολόεις 3 (ψόλος dim) ep. sajast, dimast, zakajen.
-
ψῡχαγωγικός 3 dušo zanimajoč, razveseljujoč, zanimiv.