Franja

boating [bóutiŋ] samostalnik
čolnarjenje, veslanje, jadranje

to go boating iti veslat ali jadrat

bob samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ bobSezona svetovnega pokala v bobu se bo začela decembra letos. ▸ A bob világkupa-sorozat az idei év decemberében kezdődik.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, ženski bob dvosed, bob steza, steza za bob, proga za bob, dvosedežni bob, bob dvosed, bob dvosed

2. (tekmovalne sani) ▸ bobMed potiskanjem bob pospešuje in tekmovalci v določenem zaporedju skočijo vanj. ▸ Indításkor a bobot megtolva gyorsítják fel, amelybe a versenyzők meghatározott sorrendben ugranak be.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, dvosedežni bob

3. Vicia faba (rastlina) ▸ lóbabBob najbolje uspeva na odprtem sončnem mestu. ▸ A lóbab leginkább a nyílt, napos helyeket kedveli.

4. (plod) ▸ lóbabJuho lahko pripravimo s kuhanim svežim bobom ali z bobom iz pločevinke. ▸ A levest elkészíthetjük főtt friss lóbabból vagy konzervlóbabból is.
V mladem zrnu boba je tudi 2,6 mg sladkorjev. ▸ A fiatal lóbabszem akár 2,6 mg cukrot is tartalmazhat.

5. (pecivo) približek prevedka ▸ pampuska
Med pustnim sprevodom sem si privoščil čokoladni krof z vaniljevo kremo, navadnega s čokolado in bob brez marmelade. ▸ A farsangi körmenet alatt bekebeleztem egy vaníliakrémes-csokoládés fánkot, egy sima csokis fánkot és egy pampuskát lekvár nélkül.

bòb fève ženski spol

bob ob steno metati faire des efforts inutiles, perdre son temps, prêcher dans le désert, parler à des (ali aux) sourds (ali pour rien)
to je bob ob steno c'est peine perdue, c'est inutile, en vain

bóben drum

priti na bóben (figurativno) (pod stečaj) to crash, to go bankrupt, to bust, to go bust; to tail; to come under the (auctioneer's) hammer
toliko se razume na to kot zajec na bóben he hasn't the faintest idea (ali the faintest); he hasn't got a clue

bóbnati to drum; to beat the drum; to play the drum

s prsti bóbnati po to drum with one's fingers upon
s prsti bóbnati po mizi to beat a tattoo on the table with one's fingers
v nestrpnosti bóbnati s prsti to tap (ali to rap) one's fingers impatiently

bóbnica timbale ženski spol

na bobnice biti battre (ali blouser) les timbales, jouer des timbales

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

bóčen side; lateral; sideward; sideways; flanking

bóčni ogenj vojska (covering) fire from the flanks
bóčno kritje cover of the flanks
bóčni napad flank attack
bóčni premik vojska flanking movement
bóčno streljanje (z ladje) broadside
bóčno varovanje security (ali protection) of the flanks
bóčni vdor vojska break through on the flanks

bódi² konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)

1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi

2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato

bodika samostalnik
1. Ilex (drevo ali grm) ▸ magyalPovezane iztočnice: navadna bodika, paragvajska bodika, vretenčasta bodika

2. zoologija Scorpaena scrofa (riba) ▸ nagy sziklahal
Bodika ali škarpena živi na skalnatem morskem dnu. ▸ A nagy vagy vörös sziklahal a sziklás tengerfenéken él.
Sopomenke: škarpina, velika bodika

bodisi [ó]
bodisi …bodisi / bodisi … ali pa entweder … oder

bódisi

bodisi … bodisi, bodisi … ali soit … soit

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

Boēthus -ī, m (Βοηϑός) Boet,

1. neki stoik: Ci.

2. sloviti umetnik v izdelovanju bronastih posod okoli l. 370, najbrž iz Halkedona (ali iz Kartagine): Ci., Plin.

bofe(s) moški spol (množina) pljuča (klavne živine)

echar el bofe (ali los bofes) pretegniti se pri delu; hrepeneti (por po)

bog samostalnik
1. tudi z veliko začetnico (nadnaravno bitje v različnih religijah) ▸ isten, istenségZevs je bil vrhovni bog, Pozejdonu pa je prepustil oblast nad morjem. ▸ Zeusz volt a legfőbb isten, Poszeidónnak pedig a tenger feletti uralmat hagyta.
2. (o najvišji veljavi ali statusu osebe) ▸ istenDiego Armando Maradona je nogometni bog, ne samo tukaj, ampak tudi po svetu. ▸ Diego Armando Maradona a futball istene nemcsak nálunk, hanem világszerte.
Začel je odstranjevati politične tekmece in si domišljati, da je bog. ▸ Elkezdte kiiktatni politikai riválisait, és istennek képzelni magát.

bóg God; the Lord; deity

o bóg! dear me!
moj bóg! good Heavens!, good Lord!
daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
bóg z Vami! God speed you!
zbogom! goodbye, farewell!
bógu podoben godlike
vsemogočni bóg God Almighty
bógu vdan devout, pious
tako mi bóg pomagaj! so help me God!
(bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
to je kot od bóga poslano it's a godsend
bóg (si ga) vedi God knows, I don't
bogve arhaično God wot
bogve zakaj goodness (ali God) knows why
bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
če bóg da please God, God willing
moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bogát rich (z in, with); wealthy; well off; affluent, opulent; (obilen) abundant, copious

zelo, neizmerno bogát enormously rich; as rich as Croesus
bogáta izbira a wide selection
bogáta pojedina a rich feast
bogáta rima rich rhyme
bogáta zemlja rich (ali fertile) soil
bogáta žetev a rich harvest, heavy crop, bumper crop
z zlatom bogáta ruda an ore rich in gold
bogát z živino rich in cattle
bogáto ilustriran profusely illustrated
biti zelo bogát to be rolling in money, to be made of money
biti bogát z to be rich in
postati bogát to become rich

bógve God knows; goodness knows; arhaično God wot

bógve kdaj bo prišel God knows when he will come
bógve kdo je to rekel I wonder who said it
Je to res? - Bogve. Is that true? - I wonder.
ne bógve kako dobra kakovost second-rate quality
bógve zakaj goodness (ali God) knows why
do bógve kdaj (figurativno) till the cows come home