Franja

trešči|ti [é] (-m)

1. (vreči) knallen, schmettern (v kot in die Ecke knallen, schmettern, ob zid gegen die Wand schmettern, ob tla niederschmettern, skupaj zusammenkrachen, zusammenknallen)

2. (pasti) donnernd fallen/rutschen, hinkrachen, hinhauen, ob kaj: aufkrachen, navzdol: herunterknallen
treščiti ob tla aufschlagen

3. strela: einschlagen (der Blitz schlägt ein)

trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans

paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tri (treh, trem, tri, pri treh, s tremi)

1. drei (trije bratje drei Brüder, tri sestre drei Schwestern, tri polja drei Felder)

2.
koliko časa: tri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta drei Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v treh dneh/tednih/mesecih in drei Tagen/Wochen/Monaten
čez tri dni heute in drei Tagen
|
tri in pol dreieinhalb
po tri je drei, zu drei
na vsake tri dni/tedne/mesece/leta dreitäglich/dreiwöchentlich/dreimonatlich/dreijährlich
na treh straneh dreiseitig
pas treh milj die Dreimeilenzone
do treh četrtin poln [dreiviertel] drei viertel voll
s tremi okni/krovi/ramami dreifenstrig/dreideckig/dreiarmig
v treh dejanjih dreiaktig
v treh knjigah in drei Bänden
ura: ob treh um drei (Uhr)
en, dva, tri eins, zwei, drei
tri pike ločilo: Auslassungspunkte množina
tja v tri dni figurativno in den Tag hinein, ins Blaue hinein
deliti na tri dele dreiteilen, dritteln
izgledati kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst
ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können

triada samostalnik
1. (triletno obdobje šolanja) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszSpremembe naj bi odpravile nacionalno preverjanje znanja ob zaključku triad. ▸ A módosítások előreláthatólag megszüntetik az oktatási-nevelési szakaszok végén esedékes nemzeti tudásfelméréseket.Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. ▸ A közlekedésbiztonságot a kilencéves általános iskola mindhárom oktatási-nevelési szakaszába be kell építeni.Povezane iztočnice: druga triada, zadnja triada, prva triada, tretja triada

2. (o učencih) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszV zadnji, tretji fazi, bodo uredili še igrišča za vse triade. ▸ Az utolsó, harmadik fázisban játszóteret alakítanak ki mindhárom oktatási-nevelési szakasz számára.

3. (trojica) ▸ triád, hármas, hármas csoport
Evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. ▸ Az európai és a nem európai társadalmak is az apa-anya-gyermek hármasára épülnek.
Wellness obravnava človeka kot triado, sestavljeno iz telesa, uma in zavesti. ▸ A wellness az embert a test, az elme és a tudat triádjaként kezeli.
Medtem se članice klasične gospodarske triade, ZDA, EU in Japonska, ta čas ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. ▸ Eközben az USA-ból, az EU-ból és Japánból álló klasszikus gazdasági hármasból jelenleg mindegyik ország a saját problémáival foglalkozik.

4. (kriminalno združenje) ▸ triádSodobni življenjski ritem je tudi pri triadah izničil tradicionalne rituale pri sprejemu v kriminalno druščino. ▸ A modern életritmus a triádok hagyományos, a bűnözői társadalomba való belépéskor alkalmazott rituáléit is eltüntette.
Državni urad za organizirani kriminal in triade meni, da samo v Hongkongu deluje približno sto tisoč triad. ▸ A szervezett bűnözésért és triádokért felelős állami hivatal úgy véli, hogy csak Hongkongban közel százezer triád működik.

5. geologija (geološka doba) ▸ triász
Erupcije so se vršile med zgornjim delom srednje triade ter miocenom. ▸ A kitörések a középső triász felső része és a miocén között zajlottak.
V triadi prevladujejo karbonatni sedimenti (dolomiti in apnenci). ▸ A triászt karbonátos üledékek (dolomitok és mészkövek) uralják.

6. kemija (o kemijskih elementih) ▸ triád
Triada je struktura iz treh aminokislin: histidina, serina in aspartamske kisline. ▸ A triád három aminosavból: hisztidinből, szerinből és aszparaginsavból álló szerkezet.

trial [tráiəl]

1. samostalnik
poskus (of z)
preskus, preizkušnja; skušnjava; nadloga, nesreča, udarec usode
tehnično poskus, eksperiment
pravno sodna preiskava, sodni postopek, proces, glavna razprava; obtožba
britanska angleščina popravni izpit

trial by jury razprava pred porotnim sodiščem
by trial and error tipaje
the trials of life preskušnje v življenju
by way of trial za poskus, poskusno
trial trip poskusna vožnja; poskusno potovanje z ladjo
a trial run on a car poskusna vožnja z avtom
to be on trial to stand on trial biti obtožen, biti pred sodiščem
he is on his trial zaslišujejo ga
to bring s.o. up for (ali to) trial postaviti koga pred sodišče; (ob)tožiti koga, začeti tožbo proti komu
to be a great trial to s.o. figurativno hude skrbi, sive lase komu delati
I will give it a trial to bom preskusil
to make (a) trial of s.th. napraviti poskus s čim, preizkusiti kaj
to make trial of s.o.'s loyalty postaviti koga na preskušnjo glede njegove zvestobe
to put to (ali on) trial postaviti pred sodišče
he is on his trial for theft obtožen je tatvine
the radio upstairs is a trial to us radio nad nami nam gre na živce

2. pridevnik
poskusen
pravno preiskovalen, zasliševalen

trial balance ekonomija poskusna bilanca
trial balloon poskusni balon; vojska balon, ki kaže smer vetra
trial fire vojska poskusno streljanje
trial flight aeronavtika poskusen polet
trial match šport izločilno tekmovanje (tekma)
trial order ekonomija poskusno naročilo
trial run poskusna vožnja

Tribocēs -um, m (C.) in Tribacī -ōrum, m (C., T.) Tríboki (Tríbaki), galsko pleme (germanskega pokolenja), ki je živelo ob levem bregu srednjega Rena na ozemlju današnje Alzacije.

tribūnal -ālis, abl. -ī, n (tribūnus) tribunál

1. sodni oder, sodni stol, oder. Prvotno je tribunal = tribunski sedež. Pozneje so bili tribunalia leseni, polkrožno zgrajeni odri, do katerih so vodile stopnice; na odru je sedel službujoči uradnik na kurulskem stolu (sella curulis): Q., Mart., Suet. idr., circumstare tribunal praetoris urbani Ci., de tribunali citari Ci. uradno, de sella (sc. curuli) ac tribunali pronuntiat Ci., eum de tribunali deturbavit C., sedens pro (spredaj na) tribunali L., Tiberius iudicio assidebat in cornu (na strani, ob strani) tribunalis T., in tribunali Pompei praetoris urbani sedentes Ci.

2. vojskovodjev sedež v vojaškem taboru: regium (sc. Porsinnae) L., tribunal imperatoris A uct. b. Alx., ascendit tribunal Vocula T.

3. pretorjev sedež v gledališču: Vestalibus locum in theatro, separatim et contra praetoris tribunal dedit Suet.

4. meton. sodni stol =
a) sodišče: pro (pred) tribunali agere aliquid Ci., est certum tribunal, quo hoc crimen reservetur Ci.
b) sodniki, sodni oblastniki, sodni zbor: omne forum (trg = ljudstvo) quem spectat et omne tribunal H.

5. metaf.
a) žalni oder = nagrobni spomenik (kenotaf) v obliki tribunala v čast vojskovodjem ali državnim uradnikom; tak spomenik so postavili npr. umrlemu Germaniku v Epidafni: T.
b) vsaka vzpetina, vzvišek, npr. jez, nasip: structa manibus Plin.; od tod pren. visokost, veličina, vzvišenost: honoris mei Ap.

Tricca -ae, f (Τρίκκη) Tríka, prastaro mesto ob tesalskem Peneju, rojstni kraj Asklepija (zdaj Trikkala): L., Plin. — Soobl. Triccē: Sen. tr.

tri-geminus 3

1. v troje rojen, trojiški: filii Pl. ali fratres L. sinovi, bratje trojčki; tudi abs. trigeminī trojčki
a) človeški: Col., Aug.
b) živalski: Col.
c) Trigemini Trojčki, naslov neke Plavtove komedije: Gell.; enalaga: spolia L. trojčkom odvzeta bojna oprava.

2. metaf. trojen: victoria L., Porta trigemina Pl., L., Plin., Front. Trojna vrata (vrata s tremi oboki) v starem rimskem obzidju ob aventinskem vznožju med Aventinom in Tiberinim bregom. — Gl. tudi ter-geminus 3.

tríje three

ob treh at 3 o'clock
sv. Trije kralji religija (praznik) (the feast of) the Epiphany, Twelfth Night
sv. trije kralji the Three Wise Men, the Three Kings, the Magi

tríje trois

ob treh à trois heures
v treh biti être trois

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

tri-nūndinus 3 (trēs in nūndinae) k trem sejemskim (semánj(sk)im) dnem sodeč: trinundino die Rutilius ap. Macr. na dan treh sejmov; abl. adv. trinundino Macr. ob treh sejemskih (semanjskih) dneh.

trip² [trip] neprehodni glagol (tudi trip it)
stopicati, drobneti, iti z z lahkimi koraki, skakljati; spotakniti se (over ob, nad)
spodrsniti (tudi figurativno)
pojecljavati, zapletati se z jezikom
figurativno (pre)varati se; pogrešiti, (z)motiti se, napraviti napako; (redko) iti na kratek izlet ali potovanje
prehodni glagol
plesati po; spotakniti, podreti (koga)
navtika dvigniti sidro
biologija oprašiti, oploditi (rastlino)
tehnično nenadoma spustiti (ročico itd.), sprožiti, zagnati (stroj)
figurativno zasačiti, zalotiti (pri napaki); prekrižati, pokvariti (komu) načrte, namere
figurativno uničiti

I tripped with my tongue, my tongue tripped zareklo se mi je
to trip over a stone spotakniti se ob kamen
to catch s.o. tripping ujeti, zalotiti koga pri pregrešku
I caught him tripping ujel sem ga, ko ni znal

Triphȳlia -ae, f (Τριφυλία dežela treh rodov) Trifílija, južni del Elide ob obali z mestom Pilos (Pylos): L.; pesn. Triphȳlis -idis, f (Τριφυλίς) Trifílida: Prisc. Od tod adj. Triphȳlius 3 (Τριφύλιος) trifílijski: Iuppiter Lact.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

tripudiō -āre -āvī -ātum (tripudium)

1. trikoračno (trokoračno, v treh korakih) stopati (plesati), kakor so plesali salijski svečeniki: qui in honesto saltatu tripudiant Lact.; potem tudi plesati divji bojni ali orožni ples: (sc. Hispani) tripudiantes more suo L.; o starorimskem bojnem plesu ob svečanih in veselih priložnostih, npr. o bakhantih idr. plesati, poskakovati: Acc. idr., inter lusum ac festa tempora virilem in modum Sen. ph., in privato pulpito Sen. ph., sacro gradu Ven., in terra Porph.; od tod

2. metaf. od veselja poskakovati (in vriskati), veseliti se, radovati se: tot in funeribus rei publicae exsultans ac tripudians Ci., honesta saltatio, quā tripudiat animus Ambr.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

triumph [tráiəmf]

1. samostalnik
triumf, zmaga; bleščeč, sijajen uspeh; zmagoslavje, veselje zaradi zmage, triumfiranje; zmagoslavni sprevod

in triumph v triumfu, triumfirajoč

2. neprehodni glagol
slaviti zmago (triumf), zmagati, triumfirati; imeti uspeh; nadvladati; vriskati od veselja (on, over ob, nad)
veseliti se zmage; imeti triumf; uspevati, cveteti
prehodni glagol
zastarelo premagati, triumfirati nad