Franja

sŕčece, sŕček petit cœur

moj srčece (familiarno) mon (petit) cœur, mon chéri, (otrok tudi) mon mignon

sréčati (-am) | srečávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

2. incontrare, trovare:
te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

2. imparare a conoscere:
srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

3. ekst. affrontare, fronteggiare:
srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
pogleda sta se srečala si guardarono
sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche

sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

2.
sredstvva množina -mittel množina
(produkcijska Produktionsmittel)
izbira sredstvva die Wahl der Mittel
neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln

srka|ti (-m) srkniti saugen (tudi tehnika), vase: aufsaugen; glasno z usti: schlürfen

stabilis -e, adv. stabiliter (stāre)

1. za trdno stanje pripraven, trdno stanje (stališče) ali trden položaj dajajoč: locus stabilis ad insistendum L., haud secus quam stabili solo persultabant L., stabile certumque solum Cu., via nihil stabile ingredienti praebet L. ne omogoča trdnega koraka (zanesljivega stopanja); occ. trdno stoječ, trden: domus, stabulum Pl., fundamentum Lucr., māla Ca. trdno viseča na drevesu, sedes, via vitae Ci., gradus L., T., ratis, equus, elephanti L., stabilior Romanus L., pugna stabilis L., Amm. ali stabile proelium T. na stalnem mestu, v vrstah, pes O., illa velut medio stabilis sedet insula ponto O., stabiliter includatur tympanum Vitr., quam (sc. molem) quo stabilius fundaret navem ante demersit Suet.

2. metaf. stanoviten, stalen, trden, trajen, vztrajen, neomajen, gotov, zanesljiv, nespremenljiv, stabilen idr. (naspr. incertus, mobilis): Sen. ph., Sen. tr. idr., animus Ci., O., amici, causa, fortuna, pax, matrimonium, officii praecepta Ci., si orationem stabilem ac non mutatam videtis Ci., haec certa stabilisque sententia Ci., stabile ac fixum bonum Ci., voluptas stabilis Ci. stalno čutno dobro počutje (epikurejcev), zadovoljstvo, odsotnost vseh bolečin, prostost vseh bolečin (naspr. voluptas, quae in motu est), stabilis rerum terminus H. nepremaknjena, trdna, aquae stabiles Plin. vedno tekoče, stalne, nikdar presihajoče, nikoli usihajoče, nihil est … tam ad diuturnitatem memoriae stabile Ci. nič se ne pomni tako trajno, na nič ni spomin tako trajen, id stabile ad paenitentiam erit T. bo trdna opora kesanju (kesu), imperium stabilius Ter., quaestus stabilissimus Ca., disciplinae … permanent stabiliter ad summum exitium vitae Vitr., spem in deo stabiliter collocabat Aug.; stabile est z ACI trdno sklenjeno je, (za)gotovo je: Pl.; subst. stabilia -ium, n kar trdno stoji = trdno, stalno, trajno, stabilno: stabilia (sc. meliora) incertis Ci., stabilia probant, clauda deprendunt Q.; occ.: spondei stabiles H. trdni, tehtni, tehtoviti (naspr. pes citus = iambus); tako tudi pedes, dochmius, syllabae Q.

Stagīra -ōrum, n (Στάγειρος, tudi ἡ ali τὰ Στάγειρα) Stagíra (Stagíre), mesto v Makedoniji (zdaj Nizvoro), Aristotelov rojstni kraj: Plin., Amm. Od tod subst. Stagīrītēs -ae, m (Σταγειρίτης) Stagírec, Stagir(j)án, Stagirít, iz Stagír(e) doma (izhajajoč); poseb. o Aristotelu: Ci. (z acc. -tem), Vop. — Soobl. Stagērītēs: Varr.

staphis -idis, f (tuj. σταφίς) bot. ušivec ali ušnik (Delphinium staphis agria Linn.): Plin., imenovan tudi staphis (stafis) agria: Cels., Plin. Val.

staréti (-ím) imperf.

1. invecchiare:
hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente

2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche

Stata -ae, f Státa = Vesta: Ci., imenovana tudi Stata Māter: Statae Matris simulacrum in Foro colebatur Fest.

statiōnārius 3 (statiō)

1. mirno (na svojem mestu) stoječ: sidera Isid.

2. k vojaškemu taboru (stanišču) sodeč (spadajoč), stalno nameščen, stacionaren, stacioniran, garnizijski: milites stationarii Ulp. (Dig.), Amm. posadni (posadkovni, garnizijski, stacionarni) vojaki, tudi graničarji, predstraže. Od tod subst. statiōnāriī -ōrum, m
a) = milites stationarii stalno nameščeni (stacionarni, posádni, garnizijski) vojaki, tudi (ob)mejni vojaki, graničarji, predstraže: Ulp. (Dig.), Aug., Amm.
b) poštarji, kurirji na posameznih poštnih postajah: Cod. Th.
c) na mestu stacionirana davčna (fiskalna) oblast, davčno (fiskalno) oblastništvo, davčni (fiskalni) urad: Cod. Th.

statist moški spol (-a …) der Statist (tudi figurativno), der Komparse, Filmkomparse

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

Stator¹ (stator) -ōris, m (sistere) Státor = ustavitelj, (za)ustavljalec bega, od tod ohranitelj, ohranjevalec, Jupitrov bogoslužni vzdevek: Sen. ph., Plin. idr., Iuppiter, … deme terrorem Romanis fugamque foedam siste! hic ego tibi templum Statori Iovi … voveo L., tempus idem Stator aedis habet, quam Romulus olim … condidit O., Iuppiter, … quem Statorem huius urbis atque imperii vere nominamus Ci., habenda est … huic ipsi Iovi Statori, antiquissimo custodi huius urbis, gratia, quod … Ci.; tudi o Marsu: auctor ac stator Romani nominis Gradive Mars Vell.

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.

status² -ūs, m (stāre)

1. stanje, stoja: status, incessus, sessio, accubatio Ci., habitus, vultus, status, motus Ci.; meton. (konkr.) način stanja = postavitev, ustop, drža, položaj: signorum figura, status Ci., erectus Ci., rectus, indecorus Q., hoc usque eo totā Graeciā famā celebratum est, ut illo statu Chabrias sibi statuam fieri voluerit, quae publice ei ab Atheniensibus in foro constituta est N., artificis status ipse fuit O. sama drža je bila umetniška, je kazala (razodevala) umetnika, status citharoedicus Ap., stare pertinaci statu Gell.; v pl.: crebro commutat statūs Pl., ex quo factum est, ut postea athletae ceterique artifices iis statibus in statuis ponendis uterentur quomodo (= quibus) victoriam essent adepti N., effingere status quosdam Q.; occ. vojaška postavitev, vojaški položaj, tudi borilski ustop, borilska drža, borilski gard: in statu stat senex Pl., statu movere hostem L., statum proeliantis componit Petr., Manlius statum Galli conturbavit Quadr. ap. Gell., minaci Porphyrion statu H.; metaf.: saepe adversarios de statu omni deiecimus Ci. smo vrgli iz … borilske postavitve = smo popolnoma zbegali, quae (sc. vis) … animum perterritum loco saepe et certo de statu demovet Ci., neque enim dubito, quin ii tales viri … de statu suo declinarint Ci., constanter in suo manebat statu Ci.

2. metaf.
a) postava = stas, telesna velikost, rast, statúra: mediastinus (sc. servus) qualiscumque status potest esse Col., canis status longior productiorque Col., in gallinaceis status altior quaeritur Col., longissimi status Col.
b) stan = stanje, položaj, razmere, okoliščine, kakovost, státus: nihil semper suo statu manet Ci., restituere aliquem in pristinum statum Ci., deteriore statu esse Ci., in pristinum statum redire C. dobiti prejšnjo (nekdanjo) veljavo, cum iam ille urbanas res … commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. da so se razmere v mestu izboljšale, da se je položaj v mestu izboljšal, eo tum statu res erat, ut … C. razmere so bile tedaj take, da … , tedaj je bilo na tem, da … , cum in hoc statu res esset (essent) L., post tertium diem, quam in hoc statu fuerat Cu., omnis Aristippum decuit color et status et res H., flebilis ut noster status est O.; z gen.: civitatis Ci., L., rei publicae, optimatium, mundi, orbis terrae, naturae, vitae Ci., sollicitare statum quietae rei publicae L., status rerum Ci. ep., L., mentis Ci., Sen. tr., animi Sen. ph., neque de statu nobis nostrae dignitatis est recedendum Ci. odstopiti od dosedanjega ugleda, opustiti dosedanji ugled, hic belli status erat T., status caeli L., Cu., Col., Sen. tr. ali caeli et stellarum Ci. ali aëris Lucr. stanje, kakovost; v pl.: ad omnes vitae status Ci. ep., regum status decemviris donabantur L. pravice.
c) occ. α) (v pozitivnem pomenu) ugodno (trdno) stanje, ugoden (trden) položaj, ugodne (naklonjene, cvetoče) razmere, obstanek, obstoj, blaginja, blagor, blagovitost: rei publicae statum labefactare Ci., salutem suam in discrimen offerre pro statu civitatis et pro communi libertate Ci., nullum habentibus statum ali omnibus statum concupiscentibus Vell. blaginjo; v pl.: multorumque excisi status T. in blaginja mnogih je bila uničena. β) (v negativnem pomenu) nesrečno stanje, neugoden položaj, neugodne razmere: is urbanarum rerum status, ut ita dixerim, fuit Amm. γ) država, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: statui Romano prodesse Amm., recepto Orientis statu Vop. δ) stan po rojstvu (stan svobodnorojenega ali suženjski, patricijski ali plebejski), družbeni sloj, družbeni položaj, družbeni status: Icti. idr., adgnationibus familiarum distinguuntur status Ci.; statū līber ali statū lībera, gl. statū-līber. ε) status (sc. aetatis) starost 25 let, moška doba, polnoletnost, doletnost, doraslost, odraslost: Cod. I., cum ad statum suum frater pervenisset Dig. ζ) kot ret.t. t. status causae ali samo status stanje (status, položaj) stvari, stanje preiskave: Ci. idr., statum Graeci στάσιν vocant Q. η) kot gram. t.t. glagolski način: per genera, tempora, personas, modos, sive cui status eos dici … placet Q.

stebèr columna f ; pilar m ; (zidna opora) puntal m ; (stenski) pilastra f

steber dima columna de humo
mostni steber pilar m de puente
ognjeni (vodni, živosrebrni) steber columna de fuego (de agua, de mercurio)
dorski (jonski, korintski) steber columna dórica (jónica, corintia)
nagrobni steber columna sepulcral
steber za oglase, objave, naznanila columna de anuncios (ali anunciadora)
sramotni steber picota f
postaviti koga na sramotni steber poner en la picota a alg (tudi fig)
razmik med stebri intercolumnio m
temeljni steber pilar de fundamento

stek|el [ê] (-la, -lo) medicina tollwütig (tudi figurativno)

stēlliō in stēliō -ōnis, m (stēlla) zvezdasta kuščarica, kuščarica, ki ima na hrbtu zvezdaste lise (Lacerta gecko Linn.), gékon: V., O., Col., Plin.; metaf. o zvijačni, sleparski osebi = kuščar: Ap. Tudi rimski priimek Stēlliō -ōnis, m Stélio(n), npr. C. Afrānius Stellio Gaj Afranij Stelio: L.

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

sten|a [é] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Wand (tudi biologija, figurativno), die Mauer; tehnika die Wand, die Wandung (cevna Rohrwandung); (čelna Stirnwand, garderobna Garderobenwand, inštalacijska Installationswand, ločilna Trennwand, Scheidewand, nasprotna Gegenwand, notranja Innenwand, ognjevarna Feuerschutzwand, prečna Querwand, pregradna Trennwand, premična Stellwand, Rabitzova Rabitzwand, sprednja Stirnwand, steklena Glaswand, iz desk Bretterwand, iz letev Lattenwand, stranska Seitenwand, svinčena zaščitna Bleisiegelwand, vmesna Zwischenwand, vzdolžna Längswand, zadnja Hinterwand, Rückwand, zaščitna Schutzwand, zunanja Außenwand, zvočna Schallwand; biologija, medicina celična Zellwand, plodnična Fruchtknotenwand, črevesna Darmwand, trebušna Bauchwand, želodčna Magenwand)

2. die Wand ( geografijagorska Bergwand, ledena Eiswand, južna Südwand, severna Nordwand, vzhodna Ostwand, zahodna Westwand, skalna Felswand, Steilwand)
ležeč ob steni wandständig
s tenkimi/debelimi stenami/s tanko/debelo steno dünnwandig/dickwandig, starkwandig
z dvojno steno doppelwandig
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen