Franja

never [névə] prislov
nikoli, nikdar; sploh ne

better late than never boljše pozno kakor nikoli
never fear ne boj se, brez strahu
never mind nič ne de
well, I never! kaj takega!, neverjetno!
he never so much as smiled še nasmehnil se ni
never so kolikorkoli
he said never a word niti besede ni rekel
now or never sedaj ali nikoli
pogovorno surely never! je to mogoče!
never a one nihče, niti eden

nȅvīd m
1. mrak, tema: sve pred nama nestaje u -u crnu
2. otišao -om izginil je brez sledu; u nevid nešto pogadati ugibati kaj, ne da bi reč pogledal

nevólja reluctance, reluctancy; unwillingness; disgust

z nevóljo unwillingly
z nevóljo privoliti to give (a) reluctant consent
z nevóljo kaj napraviti to show reluctance to do something, to be loath (ali loth) to do something
ne (po)kazati nevólje (= molče požreti) to make the best of a bad job, to grin and bear it

nevoščljív envious (komu of someone); grudging, jealous

biti nevoščljív komu to envy someone
biti nevoščljív za kaj to grudge something
biti nevoščljív to be envious (ali jealous, grudging)

nevoščljív jaloux de quelqu'un, envieux de quelque chose

biti komu nevoščljiv za kaj envier quelque chose à quelqu'un
nevoščljivo avec envie, envieusement, d'un œil jaloux

nevoščljív envidioso

biti komu nevoščljiv envidiar a alg; tener invidia de alg
biti nevoščljiv za kaj envidiar a/c

nevoščljívost envy; grudge

poklicna nevoščljívost professional envy, occupational jealousy
iz nevoščljívosti kaj napraviti to do something out of envy
pozelenel sem od nevoščljívosti I turned green with envy
zbuditi nevoščljívost pri kom to rouse someone's envy
bolje je zbujati nevoščljívost kot usmiljenje better be envied than pitied

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?

next¹ [nekst] pridevnik
naslednji, najbližji, sosednji (to)
sledeči, prvi (za)

next to poleg, takoj za, skoraj (nemogoče)
next door to v sosednji hiši, čisto blizu; figurativno skoraj
next door to death na pragu smrti
next to nothing skoraj nič
next to last predzadnji
next but one naslednji, drugi v vrsti
the next best thing to drugo najboljše za (tem)
(the) next moment naslednji trenutek
I will ask the next man vprašal bom prvega mimosdočega
what next? kaj še (želiš)?
šaljivo not till next do prihodnjič ne več
pravno next friend mladoletnikov zastopnik

nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
ce chien a du nez ta pes ima dober voh
nez à nez iz oči v oči
à vue de nez od daleč, na oko, približno
mon nez coule iz nosa mi teče
saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
(populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
(populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
monter, prendre au nez v nos iti
montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
moucher son nez obrisati si nos
parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
porter le nez au vent nos visoko nositi
se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
saigner du nez krvaveti iz nosa
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice

nezaslúženo adv. immeritatamente, indebitamente:
ekst. pog. nezasluženo priti do česa scroccare qcs.
ekst. nezasluženo uživati kaj usurpare qcs.

nichts nič (er weiß nichts/hat nichts ničesar/nič ne ve/nima); gar nichts sploh nič, čisto nič; nichts anderes nič drugega; und weiter nichts in nič drugega/in nič več kot to; nichts als X nič razen Xa, nič drugega kot samo X; wie samo; [soviel] so viel/so gut wie nichts skoraj nič; nichts für ungut brez zamere; nichts weniger als (gut) še malo ne (dober), vse drugo prej kot (dober); nichts mehr und nichts weniger als natanko, nič več in nič manj kot; sich in nichts auflösen razbliniti se; das macht nichts nič ne de; dagegen ist nichts zu sagen tu ni kaj reči; um nichts zastonj, za prazen nič; um nichts und wieder nichts za prazen nič; mir nichts, dir nichts meni nič, tebi nič; zu nichts (führen) nikamor (peljati); zu nichts bringen/kommen biti neuspešen, ne peljati nikamor; mach dir nichts daraus ne ženi si tega k srcu; nichts da! nak!, jok! Wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren. Kjer ni, še vojska ne vzame.

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nikar² (kaj šele) geschweige denn

nikóli ne … jamais

nikoli več jamais plus, plus jamais
sveti nikoli, sv. Nikoli (ironično) semaine ženski spol des quatre jeudis
to boš dobil na sv. Nikoli tu l'auras à la saint-glinglin (ali à Pâques ou à la Trinité)
odložiti kaj na sv. Nikoli renvoyer quelque chose aux calendes grecques
bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais
nikoli ni prepozno il n'est jamais trop tard pour bien faire

nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi

nimam ➞ → (ne) imeti, ich habe nicht, ich habe keinen/keine/kein
nimam pojma ich habe keine Ahnung
s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür

nītibundus 3 (nītī) upirajoč se ob kaj, napenjajoč se, trudeč se: sed enim Achaeos Homerus pugnam indipisci ait non fidicularum tibiarumque, sed mentium animorumque concentu conspiratuque tacito nitibundos Gell.

nītor¹, nītī, nīsus (starejše nīxus) sum (nītor iz *ni(g)u̯itor, indoev. kor. *kneigu̯h nagniti (nagibati) se; prim. gr. γνύξ z upognjenimi koleni, lat. cōnīvēre, got. kneiwan = stvnem. knīgan = nem. sich neigen; gnitus et gnixus a genibus prisci dixerunt P. F.)

I.

1. opreti (opirati) se, upreti (upirati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, ob kaj; z abl. ali z in z acc. ali abl.: genibus Pl., L. klečati, laevo in femine Pl., stetit soleatus praetor populi Romani … mulierculā nixus Ci., ut stirpibus suis niteretur Ci., nixa fibris stirpium Ci., niti hastili Ci ali hasta V. podpreti (podpirati) se s kopjem, n. in hastam V. opreti (opirati) se na sulico, baculo nixus O., axis nitens sub pondere V., Nīxus genu Ci. (Arat.) ali in genibus Vitr. (ozvezdje) Niks, Klečeči (gl. Engonasi(n)); abs.: sudans nitendo Poeta ap. Ci., partes aequaliter nituntur Ci.; occ.
a) vzravna(va)ti se, dvigniti (dvigati) se, vzpe(nja)ti se: niti modo et statim concĭdere S., dum consurgit ac nititur, inter manus sublevantium exstinctus est Suet.
b) ustaliti (ustaljevati) se, utrditi (utrjevati) se, držati se, ne umakniti (ne umikati) se: tamen virtute et patientiā nitebantur atque omnia vulnera sustinebant C.
c) stopiti (stopati) (na noge, na kaj): anguem pressit humi nitens V.; podobno: serpens … simul ac primum niti possunt, aquam persequuntur Ci. brž ko začnejo lesti.
d) o napornem telesnem gibanju α) nape(nja)ti se (npr. pri telesnem iztrebljanju): Suet. (Vespasian. 20). β) utruditi (utrujati) se: niti corporibus et ea huc illuc quasi vitabundi aut iacientes agitare S. γ) „truditi se“ = biti v porodnih bolečinah, rojevati, porajati: inceptos tenuerunt carmina partūs: nitor O., de qua pariens arbore nixa dea est O. (prim. Nīxī)
e) (po zraku) zibati se, plavati, viseti, lebdeti: paribus nitens Cyllenius alis constitit V.

2. metaf.
a) opreti (opirati) se, osloniti (oslanjati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, stati na čem: cuius in vita nitebatur salus civitatis Ci., si quis autem hoc uno nititur, quod sit ignobilis Ci., quod Darii regno ipsorum niteretur dominatio N., nixus in hoc uno novitatis nomine inani Lucr., nitatur quibus fundamentis summa salutis Lucr.
b) zanesti (zanašati) se na koga ali kaj, zaupati komu ali čemu: Carthago nixa duabus Hispaniis Ci., est igitur adulescentis maiores natu vereri exque iis deligere optimos et probatissimos, quorum consilio atque auctoritate nitatur Ci., Galli insidiis non nituntur C., n. animo C., spe Cat. —

II.

1. (upirajoč se) kam (poseb. naprej) siliti, riniti, tiščati: nitere porro H. rini se (naprej), nitor in adversum O. upiram se proti, aquae in interiora nituntur Plin., corporibus et umbonibus niti T.; occ. kam skušati dospeti, vzpeti (vzpenjati) se, popeti (popenjati) se (kvišku), dvigniti (dvigovati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)lesti, vzleteti (vzletati), vzplavati: ardua per loca Pac. fr. ali samo per ardua Cu., fuge credere … in medium summae quod dicunt omnia niti Lucr., quod in medium sint omnia nixa Lucr., sursum nitier (= niti) Lucr., sub ipsos postes nituntur gradibus V., poma ad sidera nituntur V., quot aves motis nitantur in aëra (po nekaterih izdajah in aëre) pennis O., miles rupes oneratus in altas nititur Lucan., quā septimani dum nituntur T.

2. metaf.
a) truditi se, prizadevati si za kaj, skušati doseči, hlepeti, stremeti po čem, gnati se, poganjati se za čim, (po)segati po čem, težiti za čim: quod quidem ni ita se haberet … haud optimi cuiusque animus maxime ad immortalitatem et gloriam niteretur Ci., n. ad sollicitanda civitates C., ad summa Q., ad maiora T., nitimur in vestitum semper cupimusque negata O.; s samim acc.: ut tantam urbem … niti deberet Iul. Val. začeti graditi.
b) prizadevati se (prizadevati si), truditi se, vse moči (vse žile) nape(nja)ti, potezati se, potegovati se, poganjati se za koga, za kaj, za čim, delati pri čem: tantum quiaque nitamur, quantum potest Ci., magnā vi uterque nitebatur C., idem in nitendo, cum semel annuisset, tantā erat curā, ut … N., n. de causa regia Ci., pro libertate nonne summa ope nitemini? S. ali se ne boste … bojevali?, cum pro Laelio niteretur L. ko se je zavzemal za Lelija, niti adversus foedera naturae Lucr. ali contra verum S. ali samo contra niti T. upirati se komu ali čemu, nasproti delati, nasprotovati, nihil contra aliquem n. S. ničesar ne storiti (ukreniti) zoper koga, nihil contra se regem nisurum (po drugih ausurum) existimabat C.; z inf.: gradum proferre pedum Enn. fr., armis de vita certatim dimicare Sis. fr., ut … patriam recuperare niterentur N., prorumpere n. C., qui nitebantur perrumpere impetum fluminis L., summā vi Cirtam inrumpere nititur S., ingenio nitor non periisse meo O., sacra Samothracum visere nitentem obvii aquilonis depulere T.; s finalnim stavkom: unus Miltiadi maxime nitebatur, ut primo quoque tempore castra fierent N., alii praemio inducti singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne gravius in eum consulteretur S., nitenti, ut sensus suos penitus abderet T.; z ACI = poskusiti (poskušati) dokazati: nitamur igitur nihil posse percipi Ci.

Opomba: Imp. act. nītitō: Ci. fr.

nīxor -ārī (intens. glag. nītī)

1. opirati se, naslanjati se na kaj, viti se: ubi nixari nequeunt insistereque alis Lucr., pars volnere clauda retentat nixantem nodis seque in sua membra plicantem (sc. serpentem) V.

2. metaf.
a) opirati se, naslanjati se na kaj, stati na čem: et violare fidem primam et convellere tota fundamenta quibus nixatur vita salusque Lucr.
b) na moč (prizadevno) se truditi: adverso nixantem trudere monte saxum Lucr.