Franja

zvŕniti to overturn, to turn over

zvŕniti se to turn over, to overturn; (o avtu) to turn over
rad ga zvrne (kozarček vina) (figurativno) he is fond of the bottle
avto se je zvrnil the car (was) turned over
voz se je zvrnil the carriage turned (ali toppled) over
zvŕniti krivdo na koga to lay (ali to put, to cast) the blame on someone, to lay the blame at someone's door

zwecks zaradi (česa); zwecks Untersuchung zaradi preiskave, da bi (ga) preiskali

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žéhtati (-am) imperf. pog.

1. gosp. fare il bucato

2.
žehtati ga cioncare, sbevazzare

3. pren. (oštevati) sgridare, strapazzare

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

želéti désirer, souhaiter , (koprneti) désirer ardemment, convoiter ; (hoteti) vouloir

želeti kamu dober dan (dober večer, lahko noč) souhaiter le bonjour (le bonsoir, une bonne nuit) à quelqu'un
želeti komu hitrega okrevanja (srečo, srečno pot, veliko sreče) souhaiter un prompt rétablissement (bonne chance, bon voyage, toutes sortes de bonnes choses) à quelqu'un
to vam želim iz vsega srca je le désire (ali je vous le souhaite) de tout mon cœur
bilo bi želeti, da il serait souhaitable (ali à souhaiter) que
kakor želite comme vous voulez (ali voudrez)
želim ga videti, da bi ga videl čimprej il me tarde de le voir
goreče želeti kaj narediti désirer ardemment faire quelque chose, brûler de faire quelque chose
želite še kaj? (v trgovini) et avec cela, monsieur (oz. madame)?
želim vam srečno novo leto je vous souhaite une bonne (et heureuse) année

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
želja po maščevanju desiderio di vendetta
pren. pobožna želja pio desiderio
po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
njegova izrecna želja suo espresso desiderio
jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
(kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo

želodec samostalnik
1. (organ) ▸ gyomor
2. (jed) ▸ pacal, gömböc, gyomorNadevan želodec postavimo na pomaščen pekač in ga pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno dve uri. ▸ A töltött gyomrot belehelyezzük egy zsírral kikent tepsibe és 180 Celsius-fokon körülbelül két órán át sütjük.
Povezane iztočnice: kostelski želodec

3. ponavadi v množini (o ljudeh) ▸ bendőNa svatbah je treba nahraniti številne lačne želodce in napojiti osušena grla. ▸ A lakodalmakban sok éhes bendőt kell megtömni és sok száraz torkot kell megitatni.

žèp pocket; (za uro) fob

našit žèp patch pocket
poln žèp pocketful
zračni žèp aeronavtika air pocket
imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
ki se lahko spravi v žèp pocketable
žèp za revolver hip pocket
bočni žèp side pocket
hlačni žèp trouser pocket
žèp pri krilu placket
prsni žèp breast pocket
žèp pri telovniku waistcoat pocket
notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you

žigósati to stamp

to dejanje ga žigosa kot bojazljivca this action brands him (ali stamps him as) a coward

žíngati (-am) imperf. pog.

1. (prepevati) cantare, intonare (una canzone)

2.
žingati ga (počenjati neumnosti) combinare, fare sciocchezze, stupidaggini

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

živìna ž
1. perutnina: na salašu ima mnogo -e
2. živinče: ljudi su gori nego -e
3. zastar. rak: živina ga rastočila rak ga je spravil v grob

življênje (-a) n

1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città

3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società

5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo

žížiti -ī
1. peči: znam ja što njega žiži vem, kaj ga žuli, kaj ga tišči
2. dial. nepremično gledati, buljiti: vrpolji se i žiži u bjegunca veselim očicama