Franja

Zadetki iskanja

  • lame1 [lam] féminin klina, rezilo, ostrina; tenka ploščica

    lame aiguë, émoussée du couteau ostro, skrhano rezilo noža
    lame d'or zlata pena
    lame de rasoir, de scie klina britve, platnica žage
    une fine lame (figuré) dober mečevalec
    visage masculin en lame de couteau dolg in tanek obraz
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • lance [Iɑ̃s] féminin sulica, kopje; grebljica; brizgalna cev, brizgalnica; populaire dež, voda

    lance d'arrosage vrtna brizgalnica
    fer masculin de lance železna konica sulice ali kopja
    lance de drapeau drog za zastavo
    baisser la lance (figuré) popustiti, vdati se
    brandir une lance vihteti sulico
    rompre une lance avec quelqu'un lomiti kopje s kom
    rompre une lance, courir une lance (des lances) en faveur de quelqu'un lomiti kopje za koga, zavzeti se za koga
  • langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

    faute féminin de langage jezikovna napaka
    langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
    langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
    langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
    nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
    en langage ordinaire v preprostem jeziku
    il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
    je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
    en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami
  • languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

    1.
    a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
    b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

    2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.
  • lanza ženski spol sulica, kopje; drog za zastavo; oje, sora

    estar con la lanza en ristre biti v polni pripravljenosti
    correr lanzas lomiti kopja
    romper lanzas por uno lomiti kopja za koga
  • lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

    lapin domestique, de chou(x) domači kunec
    lapin de garenne, sauvage divji kunec
    c'est un vieux lapin to je star lisjak
    lapin de gouttière (humour) mačka, maček
    peau féminin de lapin kunčje krzno
    un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
    (familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
    être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)
  • large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

    de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
    dans une large mesure v veliki meri
    au long et au large na vse strani
    au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
    en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
    au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
    vent masculin du large veter z morja
    vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
    aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
    avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
    avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
    avoir deux mètres de large biti 2 m širok
    être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
    faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
    ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
    être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
    gagner le large izpluti na odprto morje
    prendre le large zbežati
    au large! odstranite se! nazaj!
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • largo moški spol dolžina; odprto morje; glej largo

    largo de onda valovna dolžina
    tener un metro de largo biti en meter dolg
  • larme [larm] féminin solza; figuré majhna količina vina ipd.

    larmes pluriel de plomb šibre, svinčena zrna
    une larme de vin malce vina
    ému, touché (jusqu')aux larmes do solz ganjen
    torrent masculin de larmes potok solza
    vallée féminin de larmes solzna dolina
    avoir toujours la larme à l'œil biti pretirano čustven
    avoir des larmes dans la voix govoriti z ginjenostjo
    j'ai la larme à l'œil na jok mi gre
    être (tout) en larmes biti (ves) v solzah, jokati
    faire venir les larmes aux yeux de quelqu'un, arracher des larmes à quelqu'un koga do solz ganiti
    fondre en larmes topiti se v solzah
    rire aux larmes do solz se smejati
    pleurer à chaudes larmes bridko jokati
    se noyer dans les larmes utapljati se v solzah
    verser des larmes de joie jokati od veselja
    verser des larmes de crocodile točiti krokodilove solze
  • larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt

    le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
    donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
    s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
    l'occasion fait le larron prilika naredi tatu
  • lás cheveu moški spol , poil moški spol, pogovorno tif(fe) moški spol

    lasje cheveux moški spol množine, chevelure ženski spol
    beli (črni, kostnnjevi, rdeči, sivi, siveči, svetli) lasje cheveux blancs (noirs, châtains, roux, gris, poivre et sel, blonds)
    kodrasti lasje cheveux frisés (ali bouclés, crépus)
    nepristni lasje faux cheveux, cheveux postiches, postiche moški spol
    gosti lasje cheveux abondants (ali épais, durs)
    redki lasje cheveux rares (ali clairsemés)
    skuštrani lasje cheveux ébouriffés (ali en désordre, emmêlés, hirsutes)
    dolgi (kratki) lasje cheveux longs (courts)
    biti si v laseh être aux prises (ali à couteaux tirés)
    za las je manjkalo, da cela a tenu à un cheveu que, peu s'en est fallu que
    za lase privleči tirer par les cheveux
    puliti si lase s'arracher les cheveux
    niti lasu ne skriviti komu ne pas toucher à un cheveu de quelqu'un
    viseti na lasu ne tenir qu'à un cheveu
    dati si ostriči lase se faire couper les cheveux
    striženje las une coupe de cheveux
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lastnoróčen autógrafo

    lastnoročen testament testamento m ológrafo
    lastnoročno por su propia mano
    lastnoročno predati, izročiti entregar en propia mano; entregar personalmente
  • lastnóst qualité ženski spol , propriété ženski spol , attribut moški spol , caractère moški spol , titre moški spol

    v lastnosti en qualité de, à titre de
  • lata ženski spol pločevina, pločevinasta škatla (doza)

    lata de conservas konzerva
    hoja de lata pločevina, pločevinasta plošča
    sardinas en lata(s) sardine v konzervi
    una lata de sardinas konzerva sardin
  • latín moški spol latinščina

    coger a uno en (algún) mal latín koga pri napaki zalotiti
    saber (mucho) latín biti zelo premeten
    latines pl drobci latinščine; učeno dlakocepljenje
    entender de latínes biti izobražen
  • latínski latin

    po latinsko en latin
    Latinska Amerika l'Amérique latine
    Latinska četrt le Quartier latin
    latinsko-slovenski slovar dictionnaire moški spol latino-slovène
  • lato širok, prostran, prostoren

    en sentido lato v širšem smislu