lame1 [lam] féminin klina, rezilo, ostrina; tenka ploščica
lame aiguë, émoussée du couteau ostro, skrhano rezilo noža
lame d'or zlata pena
lame de rasoir, de scie klina britve, platnica žage
une fine lame (figuré) dober mečevalec
visage masculin en lame de couteau dolg in tanek obraz
Zadetki iskanja
- lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev
lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom) - lance [Iɑ̃s] féminin sulica, kopje; grebljica; brizgalna cev, brizgalnica; populaire dež, voda
lance d'arrosage vrtna brizgalnica
fer masculin de lance železna konica sulice ali kopja
lance de drapeau drog za zastavo
baisser la lance (figuré) popustiti, vdati se
brandir une lance vihteti sulico
rompre une lance avec quelqu'un lomiti kopje s kom
rompre une lance, courir une lance (des lances) en faveur de quelqu'un lomiti kopje za koga, zavzeti se za koga - langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje
faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami - languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)
1.
a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.
2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil. - lanza ženski spol sulica, kopje; drog za zastavo; oje, sora
estar con la lanza en ristre biti v polni pripravljenosti
correr lanzas lomiti kopja
romper lanzas por uno lomiti kopja za koga - lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki
lapin domestique, de chou(x) domači kunec
lapin de garenne, sauvage divji kunec
c'est un vieux lapin to je star lisjak
lapin de gouttière (humour) mačka, maček
peau féminin de lapin kunčje krzno
un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
(familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino) - large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje
de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj! - largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren
largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan - largo moški spol dolžina; odprto morje; glej largo
largo de onda valovna dolžina
tener un metro de largo biti en meter dolg - larme [larm] féminin solza; figuré majhna količina vina ipd.
larmes pluriel de plomb šibre, svinčena zrna
une larme de vin malce vina
ému, touché (jusqu')aux larmes do solz ganjen
torrent masculin de larmes potok solza
vallée féminin de larmes solzna dolina
avoir toujours la larme à l'œil biti pretirano čustven
avoir des larmes dans la voix govoriti z ginjenostjo
j'ai la larme à l'œil na jok mi gre
être (tout) en larmes biti (ves) v solzah, jokati
faire venir les larmes aux yeux de quelqu'un, arracher des larmes à quelqu'un koga do solz ganiti
fondre en larmes topiti se v solzah
rire aux larmes do solz se smejati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
se noyer dans les larmes utapljati se v solzah
verser des larmes de joie jokati od veselja
verser des larmes de crocodile točiti krokodilove solze - larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt
le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
l'occasion fait le larron prilika naredi tatu - lás cheveu moški spol , poil moški spol, pogovorno tif(fe) moški spol
lasje cheveux moški spol množine, chevelure ženski spol
beli (črni, kostnnjevi, rdeči, sivi, siveči, svetli) lasje cheveux blancs (noirs, châtains, roux, gris, poivre et sel, blonds)
kodrasti lasje cheveux frisés (ali bouclés, crépus)
nepristni lasje faux cheveux, cheveux postiches, postiche moški spol
gosti lasje cheveux abondants (ali épais, durs)
redki lasje cheveux rares (ali clairsemés)
skuštrani lasje cheveux ébouriffés (ali en désordre, emmêlés, hirsutes)
dolgi (kratki) lasje cheveux longs (courts)
biti si v laseh être aux prises (ali à couteaux tirés)
za las je manjkalo, da cela a tenu à un cheveu que, peu s'en est fallu que
za lase privleči tirer par les cheveux
puliti si lase s'arracher les cheveux
niti lasu ne skriviti komu ne pas toucher à un cheveu de quelqu'un
viseti na lasu ne tenir qu'à un cheveu
dati si ostriči lase se faire couper les cheveux
striženje las une coupe de cheveux - lás cabello m ; pelo m
lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo - lastnoróčen autógrafo
lastnoročen testament testamento m ológrafo
lastnoročno por su propia mano
lastnoročno predati, izročiti entregar en propia mano; entregar personalmente - lastnóst qualité ženski spol , propriété ženski spol , attribut moški spol , caractère moški spol , titre moški spol
v lastnosti en qualité de, à titre de - lata ženski spol pločevina, pločevinasta škatla (doza)
lata de conservas konzerva
hoja de lata pločevina, pločevinasta plošča
sardinas en lata(s) sardine v konzervi
una lata de sardinas konzerva sardin - latín moški spol latinščina
coger a uno en (algún) mal latín koga pri napaki zalotiti
saber (mucho) latín biti zelo premeten
latines pl drobci latinščine; učeno dlakocepljenje
entender de latínes biti izobražen - latínski latin
po latinsko en latin
Latinska Amerika l'Amérique latine
Latinska četrt le Quartier latin
latinsko-slovenski slovar dictionnaire moški spol latino-slovène - lato širok, prostran, prostoren
en sentido lato v širšem smislu