Franja

inquisitorial, e [-tɔrjal] adjectif inkvizitorski; pretirano strog

in-sānus 3, adv. -ē

I. pass. nezdrav, bolan, in sicer

1. evfem. o duševnih boleznih: brezumen, nor, blazen, besen; subst. brezumnež, blaznež, norec: Iuv., Q., Sen. ph., quod idem contingit insanis, ut incipientes furere sentiant Ci., Theomnastus homo ridicule insanus Ci.

2. occ.
a) (o pesniški navdušenosti) zamaknjen: insanam vatem adspicies V.
b) (o rečeh) besneč, razgrajajoč: malum Pl., insani feriunt litora fluctus V., forum V., T. divje razgrajajoč, bučen, ventus Tib., Eurus Sil., aestus Val. Fl., imbres Sil., turbo Stat., leges H.

3. metaf.
a) (od strasti) brezumen, blazen, besen: Ter., Suet., homo audacissimus et insanissimus Ci., insani edictum tyranni Ci., homo flagitiis insanus Ci., insanissima contio Ci., vultus Sil.
b) prekomeren, neizmeren, pretiran, siten, silno velik: bona Pl., aras insanis molibus oppresserat Ci., insanae illae substructiones Ci., montes L. velikanske gore, vires Austri O., saxa, ratis Val. Fl.; od tod o stanjih in dejanjih: amores H., caedis insana cupido V., trepidatio L., labor V., cursus O.; adv. n. sg. īnsānum silno, grozno, zelo: i. magnum negotium Pl., estur insanum bene Pl. —

II. pesn. act. nezdrav = bolezen ali blaznost povzročajoč: insana caprae sidera H., amnis insanā … aquā O., fames Lucan. ki pripelje do blaznosti, laurus Plin.

insatisfait, e [-fɛ, t] adjectif nezadovoljen, nezadovoljèn; masculin nezadovoljnež

īn-scītus 3, adv. -ē neveden, nespreten, okoren, neroden, neumen, nespameten, nesmiseln: Gell., naves inscite factae L., quid est inscitius, quam … ? Ci., non inscite nugari Ci., stultus et inscitus Pl., mulier, somnium Pl., non inscitus iocus Suet., inscitum et agreste Q., inscitum offerre iniuriam Ter., inscitissimus Pl., inscitissime petere Hyg. ap. Gell.

2. pass. neznan: indictum inscitumque Gell. meni neznano.

īn-scius 3, adv. -ē (Ap.)

1.
a) act. nevešč, neveden, ne znajoč; atrib.: medici inscii imperitique Ci., artificem ab inscio distinguere Ci., pastor Col.; z objektnim gen.: Socrates se omnium rerum inscium fingit Ci.; pren.: anima inscia culpae V. ki ne pozna, equus inscius aevi V. ki ne pozna svoje mlade moči, malorum, astūs, funeris Stat., herbae Iuv., somni Val. Fl., acti O., freni Sil., laborum H., armorum, rei Q.; z de: de malitiā Icti., de verbis Pl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: inscii, quid gereretur C. ker niso vedeli; z inf.: i. sutrinas facere Varr., imperii flectere molem haud inscius Stat.
b) ne vedoč, ne da bi vedel; predik.: quem vos inscii ad mortem misistis Ci., non sum inscius Ci. dobro vem; zlasti v abl.: tu me inscio notes tuos necessarios Ci. brez moje vednosti, omnibus insciis N. —

2. pass. neznan: inscio quodam tramite iam delabente Ap.

inscrit, e [ɛ̃skri, t] adjectif vpisan, včrtan; masculin volilni upravičenec

insegna f

1. znamenje; pl. insignije:
deporre le insegne odpovedati se funkciji

2. grb; znak; simbol

3. pren. geslo, načelo:
la sua insegna è vivere e lasciar vivere njegovo geslo je živeti in pustiti živeti

4. zastava:
militare sotto le insegne di un partito biti aktiven član stranke

5. izvesek, tabla

insékt (-a) m knjiž. (žuželka, mrčes) insetto:
bolezen prenaša kak insekt la malattia è trasmessa da insetti

īn-sēnsātus 3, adv. -ē nespameten, nesmiseln: Vulg., Eccl.

insensé, e [ɛ̃sɑ̃se] adjectif nesmiseln, nespameten; blazen, nor, ponorel, pobesnel; masculin blaznež, norec

insermenté, e [ɛ̃sɛrmɑ̃te] adjectif nezaprisežen

prêtre masculin insermenté duhovnik, ki med francosko Revolucijo ni prisegel republiki

insexué, e [ɛ̃sɛksɥe] adjectif brezspolen

insidiōsus 3, adv. -ē (īnsidiae) zvijačen, lokav, zahrbten, potuhnjen, zalezujoč, kovarski, zavraten, kovaren, spletkarski, rovarski, nevaren: omnia insidiose ficta sunt Ci., insidiosis amicis non credo Ci., condicio insidiosa pacis Ci., condicio insidiosissima Plin., facies oculis insidiosa meis O., tam insidiosum bellum Ci., clementia Ci., simulationes Ci., verba O., quis insidiosior? Ci., latro i. H., Mart., Iust., insidiosissimus princeps Plin. iun., locus insidiosus et plenus latronum Ci., totam vitam insidiosam reddemus Ci., itinera Suet., actiones Q., quies Stat.

insignifiant, e [-fjɑ̃, t] adjectif nepomemben, brezpomemben; neznaten

homme masculin insignifiant nepomemben človek

īn-sīgniō -īre -īvī -ītum (īnsīgnis) znamenje napraviti, zaznamovati, narediti znamenje, označiti (označevati), (o)krasiti, odlikovati: Ambr., pueri insigniti Pl. ap. Fest., clipeum Io auro insignibat (gl. opombo) V. zlata Io je kot grb krasila ščit, agros tropaeis V., oratorem vestibus fucatis T. (Dial.) opozorljivo (pozornost vzbujajoče) nališpati, mulli insigniuntur barbā geminā inferiori labro Plin. se poznajo po … , nec insigniri razlikovati se, nec misceri omnibus Sen. ph.; metaf.: Postumius nullā notā est insignitus L. ni bil ožigosan z nobenim priimkom, eum annum dii morbis insignivere T. so naredili znamenito, so zaznamovali, finem belli insignivere T. so (prav očitno) označili, annus funeribus, calamitatibus insignitur T., Suet., notas initialis sapientiae vetus insignivit auctoritas Amm. V klas. lat. le pt. pf. īnsīgnītus 3, adv. -ē, večinoma kot adj. (adv.) zaznamovan, vtisnjen: tamquam insignitae notae veritatis Ci., imago Ci.; occ. izreden, neznanski, poseben, očiten, ne(za)slišan: homo insignite impudens Ci., insignite improbus Ci., insignitior ignominia L., i. infamia T., iniuriae Cat. ap. Gell., contumelia L., insignitius flagitium T., deformitate insignitus Petr., milia militum Enn. ap. Prisc. Subst. īnsīgnīta -ōrum, n modrice, otiski: Plin.

Opomba: Sinkop. impf. (večinoma iz metričnih razlogov) insignibat: V., Cl., insignibant: Stat., insignibar: Ap.

insinuant, e [ɛ̃sinɥɑ̃, t] adjectif vsiljiv, prilizljiv; podtikljiv

manières féminin pluriel insinuantes prilizljivo obnašanje

insistant, e [-tɑ̃, t] adjectif vztrajno kaj zahtevajoč, tiščav

insolent, e [-lɑ̃, t] adjectif predrzen, nesramen, nespoštljiv, netakten, nevljuden, objesten; ošaben; izreden; masculin nesramnež, surovež, objestnež, predrznež, cepec

insolent au dernier point skrajno predrzen
montrer une joie insolente kazati nespodobno veliko veselje
une santé insolente izredno zdravje
succès masculin insolent nezaslišan uspeh

insonore [ɛ̃sɔnɔr], -orisé, e [-rize] adjectif neprepusten za zvok

cloison féminin insonore stena, ki ne prepušča šumov; nezveneč

insorgere^* v. intr. (pres. insorgo)

1. vstati; upreti, upirati se:
insorgere contro l'invasore upreti se zavojevalcu

2. nenadno se pojaviti, pojavljati, nastopiti:
è improvvisamente insorta una difficoltà znenada se je pojavila težava