Franja

cafetera ženski spol nabiralka kave; kavnik; stara šara; šušmar; pijanost

ser una cafetera (rusa) čisto neporaben biti

cagey, cagy [kéidži] pridevnik
sleng prebrisan, zvit

to play it cagey biti previden, omahovati

caille [kaj] féminin prepelica; familier srček

chaud comme une caille lepo topel, na toplem (o otroku)
(populaire) l'avoir à la caille biti zelo razočaran

caillou, pluriel -x [kaju] masculin kamen, kamenček; kremen; populaire lobanja, plešasta glava; pluriel, familier dragulji, diamanti

cailloux pluriel roulés prod(ovina)
avoir le cœur dur comme un caillou, avoir un caillou à la place du cœur imeti srcé kot kamen, kamen namesto srca
n'avoir plus de mousse sur le caillou (populaire) imeti plešo, biti plešast

caja ženski spol škatla, pušica; zaboj, etui, tok, tulec; blagajna; hranilnica, banka; zakladnica; stanje blagajne; blagajnik; krsta; pavka, (velik) boben

caja de ahorros hranilnica
caja de alquiler, caja de seguridad sef (v banki)
Caja postal de Ahorro poštna hranilnica
caja de préstamos posojilnica
caja de socorro omarica prve pomoči
libro de caja blagajniška knjiga
entrar en caja v red priti, ozdraveti; vstopiti v vojaško službo
estar en caja ravnotežje pokazati (jeziček tehtnice); krepak in zdrav biti
echar (despedir) a uno con cajas destempladas osorno odbiti, zavrniti

cajón moški spol zaboj, skrinja; zaboj za smeti, smetnjak; predal, miznica; tržna lopa, stojnica; ameriška španščina krsta; ameriška španščina prodajalna

frase de cajón krilatica
ser de cajón biti običajen

cake¹ [keik] samostalnik
pecivo, pogača, kolač; kos (mila), tablica (čokolade); tropine

my cake is dough zelo sem razočaran, ni se mi posrečilo
cake and ale veselje, zabava
to have one's cake baked živeti v obilju
you cannot eat your cake and have it ne rnoreš imeti eno in drugo
I wish my cake were dough again škoda, da ni več tako kakor je bilo
it goes like hot cakes hitro gre v denar
domačno to take the cake dobiti prvo nagrado, biti sijajen
that takes the cake to presega vse

calabrone m

1. zool. čmrlj (Vespa crabro)
essere nero come un calabrone pren. biti črn kot zamorec; ekst. biti slabe volje

2. pren. vztrajni častilec; tečnež

calamar moški spol živalstvo sipa

parecer un calamar biti zelo suh

calamitās, st.lat. cadamitās, -ātis, f (prim. gr. κήδω, dor. κάδω [po]škodujem, žalostim, κῆδος skrb, žalost, beda, lat. incolumis)

1. škoda na polju, zlasti po toči, toča, ujma, potem škoda ali izguba zaradi slabe letine, živinske kuge idr.: Pl., calamitas plures annos arvas calvitur Pac. fr., si aratio omnis tempestatis calamitate vacat Ci., calamitas fructuum Ci. neplodnost, slaba letina, pecus morbosum... saepe magna gregem afficit calamitate Varr.; pren. o osebah: sed ecca(m) ipsa egreditur, nostri fundi calamitas Ter., quacumque iter fecit (Verres), eius modi fuit, non ut legatus populi Romani, sed ut quaedam calamitas pervadere videretur Ci.

2. pren.
a) škoda, kvar, izguba, pogibel, zlo, beda, nesreča, nezgoda: mea pernicies cum magna calamitate rei publicae coniuncta est Ci., quam calamitatem (slepoto) ita tulit, ut... N., calamitatem perferre C., in calamitate esse S.
b) occ. nezgoda v vojni, izguba boja, evfem. poraz: Hirt., Vell., accidit illa calamitas apud Leuctra N., Cannensis illa calamitas Ci., magna clades atque calamitas rem publicam oppressisset S., calamitatem accipere C. biti potolčen, calamitatem inferre C. prizadeti; met.: adversus vires hostium, non adversus calamitates contendere Iust. proti poraženim sovražnikom.

Opomba: Gen. pl. calamitatum, pa tudi calamitatium: Sen. rh., Plin., Iust., Fl.

calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)

calcare¹ v. tr. (pres. calco)

1. teptati, tlačiti, stiskati:
calcare le scene biti gledališki igralec
calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
calcare una strada iti po cesti
calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

3. prerisati, prerisovati (skozi papir)

calcul [kalkul] masculin

1. račun(anje), izračun, obračun; commerce kalkulacija, figuré pričakovanje, načrt

2. kamen

calcul biliaire, rénal, vésical žolčni, ledvični, mehurni kamen
calcul des frais obračun stroškov
calcul des probabilités, de rentabilité verjetnostni, rentabilnostni račun
calcul mental, de tête računanje na pamet
d'après calcul établi po preračunu
par voie de calcul računsko
calcul différentiel, infinitésimal, intégral, logarithmique, véctorial diferencialno, infinitezimalno, integralno, logaritmično, vektorsko računanje
erreur féminin de calcul računska napaka
règle féminin à calcul logaritmično računalo
agir par calcul delati iz preračunljivosti
faire le calcul de iz-, preračunati
être bon en calcul biti dober v računanju
se tromper dans ses calculs uračunati se, narediti račun brez krčmarja

calculated [kǽlkjuleitid] pridevnik
premišljen, nameren

to be calculated for biti primeren za

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

cale [kal] féminin

1. podpalubje, prostor med palubo in dnom ladje; prostor za gradnjo ali popravilo ladij; ladjedelnica; dok

2. podložek, klin; (= cale de roue) cokla

cale à bagages (aéronautique) prostor za prtljago
cale de construction ladjedelnica
cale sèche, flottante suhi, plavajoči dok
cale de quai prostor za natovarjanje ladij
mise féminin sur cale začetek gradnje ladje
donner la cale potapljati v vodo (kazen pri mornarici)
être à fond de cale (jig) biti brez sredstev, biti v stiski, v sili
mettre une cale à une table boiteuse podložiti majavo mizo

calé, e [kale] adjectif pritrjen, zagozden, zaklinjen, podložen (s klinom); figuré, familier dobro podkovan, učèn, poučèn

être rudement calé en chimie biti zelo dobro podkovan v kemiji

calfeutrer [-tre] verbe transitif zamašiti špranje (pri oknih, vratih); zamašiti

se calfeutrer (chez soi) biti zapečkar, samo doma čepeti

calibre [-libr] masculin kaliber, premer strelne cevi, krogle; orodje za merjenje; velikost; šablona; figuré, familier format, kaliber, kov

une bêtise de ce calibre neumnost takega formata
être du même calibre (figuré) biti iste vrste, biti enak

calibre moški spol kaliber

ser de buen calibre imeti vrednost, biti važen