Franja

clāvis -is, acc. -em, neklas. tudi -im, abl. -e, neklas. tudi -ī, f (gl. claudō¹)

1. ključ: Petr., Plin. idr., claves aedium Pl., cellae claves claustra Varr. ap. Non., esse sub clavi Varr., Dig. biti pod ključem, claves omnium horreorum Ci., portarum S., L., Iuv., vina centum clavibus servata H. pod sto ključi, ex duodecim tabulis clavīs (uxori) ademit Ci. je odvzel ključe (v znamenje razveze), naspr. claves tradere Icti. ključe izročiti (ženi, v znamenje, da se ji preda domačija v last ali nadzorstvo); cl. Laconica Pl. lakonski ključ (ki je odpiral in zapiral od zunaj), adultera clavis O. ali claves adulterinae S. vitrih(i), ponarejen(i) ključ(i).

2. zapah, zatik
a) na vratih: claves omnibus portis imponere (nadeti) L., frustra clavis inest foribus Tib.
b) pri stiskalnici: clavis torcularii Ca.

3. gonilo: cl. adunca trochi Pr.

4. pren.: sententiam clavi aliqua terminare Fr.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

Clāzomenae -ārum, f (Κλαζομεναί) Klazomene, jonsko mesto ob Hermejskem zalivu, roj. kraj filozofa Anaksagore: Ci., H., Mel. Od tod adj. Clāzomenius 3 (Κλαζομένιος) klazomenski, iz Klazomen: Anaxagoras Ci., vinum Plin.; pl. subst. Clāzomeniī -ōrum, m Klazomenci, preb. Klazomen: L.

Cleanthēs -is, acc. -em in -ēn, m (Κλεάνϑης) Kleant, gr. stoik okrog l. 260, Zenonov učenec in naslednik, doma iz Asa (Assos) v Mali Aziji: Ci., Sen. ph.; pl. apel. Cleanthae -ārum, m Kleantovi pristaši, kleantovci = stoiki: Iuv., Ven. Od tod adj. Cleanthēus 3 (Κλεάνϑειος) Kleantov = stoiški: Cleanthēā fruge Pers. s Kleantovimi nauki, turbae Cl. Kleantovi učenci.

Cleōnae -ārum, f (Κλεωναί) Kleone,

1. neznatno mestece pri Nemeji, kjer je Herkul ubil leva: L., Plin., humiles O. Od tod adj. Cleōnaeus 3 (Κλεωναῖος) iz Kleon, kleonski: Val. Fl., ager L., leo Lucan., Sil., sidus (= leo) Stat., Mart., Cleonaeae stirpis iactator Agylleus Stat. Herkulovega rodu.

2. mesto ob Atosu v Halkidiki: Plin. Imenovano tudi Cleōna -ae, f Kleona: Mel.

Cleópatra -ae, f (Κλεοπάτρα) Kleopatra,

1. Atalova nečakinja, druga žena mak. kralja Filipa II.: Cu.

2. Mitridatova hči, Tigranova žena: Iust.

3. hči mak. kralja Filipa II. in njegove prve žene Olimpijade, žena Aleksandra I., epirskega kralja, pozneje Perdikova žena: L., Iust.

4. hči Ptolemeja Avleta, egipt. kraljica, razvpita Cezarjeva in Antonijeva ljubica: C., Vell., Plin. Od tod adj. Cleopatricus 3 kleopatrinski, na Kleopatrin način pripravljen: dapes Sid.

Opomba: Pesniki merijo Cleopātra: Lucan., Iuv.

clepō -ere, clepsī, cleptum skrivaj vzeti (jemati), (u)krasti: Pl., Luc. ap. Varr., Prud., agnum clepere ali (ignem) clepsisse dolo Acc. ap. Ci., sacrum sacrove commendatum qui clepsit (= clepserit, fut. II.) rapsitque, parricida esto Legis formula ap. Ci., si quis clepsit (fut. II.), ne populo scelus esto neve cui cleptum erit Formula vetus ap. L., Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci. ap. Non.; pren.: sermonem ex occulto Pac. ap. Non. ali verba auribus cl. Acc. ap. Non. (u)loviti, se opificio Varr. ap. Non. izmuzniti se od dela, cl. sese Sen. tr. skriti se.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clĭma -atis, n (gr. κλῖμα, κλίμα)

1. nagnjenost zemlje od ravnika proti tečajema, od tod po tej nagnjenosti se ravnajoča toplota ali vreme, podnebje (čisto lat. caelum): Ap., Tert., Serv., M.; potem kraj sploh: cl. medium ventris P. Veg.

2. površinska mera = 60 kvadratnih čevljev: Col., Isid.

*clīnō -āre -ātus nagniti (nagibati), upogniti (upogibati); od tod adj. pt. pf. clīnātus 3 nagnjen, polóžen: Ci. (Arat.).

Clīternum -ī, n (Κλείτερνον) Kliteren, ekvovsko mesto; od tod adj. Clīternīnus 3 kliternski: colei Ci. ep.; subst. Clīternīnī -ōrum, m Kliternci, preb. Kliterna: Plin.

Clītor -oris, m (Κλείτωρ): L., Vitr. in lat. Clītorium -iī, n: Plin. Klitor(ij), mesto v severni Arkadiji. Od tod adj. Clītorius 3 (Κλειτόριος) iz Klitorija, klitor(ij)ski: fons O. studenec, katerega voda je baje priskutila pitje vina, lacus Plin.

Clītumnus -ī, m Klitumen, rečica v Umbriji: V., Iuv., Suet., Plin. iun. Od tod adj. Clītumnus 3 klitumenski: Stat.

clīvius 3 (sor. s *clin ō), pravzaprav „poševen“, „levičen“, od tod zločest: avis Plin.

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

cloîtrer [klwatre] verbe transitif zapreti, vtakniti v samostan; zapreti

se cloîtrer iti v samostan, figuré živeti proč od sveta, sam zase
se cloîtrer dans sa chambre, dans ses occupations zapreti se v svojo sobo, v svoje delo

clouer [klue] verbe transitif pribiti, zabiti (z žebljem)

cloué d'admiration onemel od občudovanja
clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
clouer au lit prikleniti na posteljo
(marine) clouer le pavillon pribiti zastavo na jambor (kot znamenje trdne odločitve, da se ladja ne bo vdala)

clove² [klouv] preteklik & pretekli deležnik od cleave 1

his tongue clove (ali clave) to the roof of his mouth od strahu je onemel