Franja

tournant [turnɑ̃] masculin ovinek; ulični vogal; preokret; (= tournant d'eau vodni vrtinec)

tournant dangereux, en épingle à cheveux nevaren, lasnici podoben ovinek, zavoj, rida
tournant du siècle preokret stoletja
avoir quelqu'un au tournant maščevati se komu ob prvi priliki
être à un tournant de sa carrière biti na preokretu svoje kariere
marquer un tournant pomeniti preokret
il a su prendre le tournant (figuré) znal se je preračunljivo prilagoditi

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

Trāchīn -īnis, acc. -īna, f (Τραχίν) Trahína, mesto v Tesaliji ob gori Ojta (Oeta), Keiksova (Ceyx) prestolnica; ker je tam umrl Herakles, se je pozneje imenovalo Heraclea: Sen. tr., Plin. (v nekaterih izdajah zapisano jon. Τρηχίν). Od tod

1. adj. Trāchīnius 3 (Τραχίνιος) trahín(ij)ski: tellus O., heros (= Ceyx) O., Halcyone (Keiksova soproga) Stat.

2. subst.
a) Trāchīnius -iī, m Trahín(ij)ec (= Ceyx): O.
b) Trāchīniae -ārum, f Trahín(ij)ke, naslov Sofoklove tragedije: Ci.

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.

trahir [trair] verbe transitif izdati; zapustiti, pustiti na cedilu; netočno izražati

trahir un ami, ses complices, sa patrie, un secret izdati prijatelja, sokrivce, domovino, tajnost
trahir la vérité grešiti proti resnici
trahir un serment prelomiti prisego
trahir sa foi izneveriti se
sa voix l'a trahi njegov glas ga je izdal
les mots trahissent nos pensées besede ne izražajo naših misli
mes forces me trahissent moči me zapuščaje
se trahir izdati se; pokazati se
elle s'est trahie par cette question izdala se je s tem vprašanjem
sa faiblesse s'est trahie en cette occasion njegova slabost se je pokazala ob tej priliki

trāiectīcius 3 (trāicere) namenjen za prenos (transport) čez morje, transporten, prekomorski: pecunia Icti. posojilo, ki ga je treba poslati čez morje ob tveganju za upnika, contractus pozni Icti. pogodba o posojilu, ki ga je treba poslati čez morje ob tveganju za upnika; subst. trāiectīcium -iī, n pogodba o prenosu (transportu) čez morje: traiecticium facere Aug.

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

trăpeza -ae, acc. -am in -an, m miza: est locus adparatis epulis semper refertus, et quia ut libet vesci volentibus licet Heliu trapezan adpellant Mel.; kot ime Trápeza (= Miza), predgorje v Troadi ob Helespontu: Plin.

Trapezūs -ūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Τραπεζοῦς) Trapezúnt, mesto ob južni obali Črnega morja (zdaj Trabzon): Mel., Plin., Cu., T., Amm.

trčenj|e srednji spol (-a …) der Zusammenstoß (čelno Frontalzusammenstoß, avtomobilov Autozusammenstoß, ladij Schiffszusammenstoß), der Zusammenprall
verižno trčenje die Massenkarambolage
letalstvo trčenje s ptičem der Vogelschlag
(nalet) der Aufprall
hitrost ob trčenju die Auftreffgeschwindigkeit

trči|ti¹ (-m) [aufeinandertreffen] aufeinander treffen, kollidieren; z večjo silo: zusammenstoßen, zusammenprallen; (treščiti ob) aufschlagen, aufprallen; v človeka pri hoji: anstoßen
čelno trčiti: vozili sta čelno trčili es kam zu einem Frontalzusammenstoß

tŕčiti (-im) perf.

1. toccare (nel brindisi); battere (i tacchi)

2. scontrarsi, urtare, cozzare:
avtomobil je trčil v tovornjak un'auto ha urtato contro un camion
vlaka sta trčila si sono scontrati due treni

3. imbattersi, incappare in; incontrare:
trčiti na znanca imbattersi in un conoscente
trčiti ob paragraf venire a collisione con la legge
pren. trčiti s kom scontrarsi

tŕčiti chocar (tudi fig) ; encontrarse, entrechocarse; topar ; (vlaki, avto itd.) chocar , (ladje) abordar

trčiti s čim, ob kaj chocar contra a/c, tropezar con (ali contra) a/c, dar contra a/c, topar con a/c
trčiti s kozarci chocar los vasos

trébucher [trebüše] verbe intransitif spotakniti se; opotekati se; figuré zatajiti, odpovedati; nagniti se na eno stran (tehtnica); ustaviti se pred težavo, zmotiti se

trébucher contre, sur une pierre, une marche spotakniti se ob kamnu, stopnici
trébucher à chaque difficulté ustaviti se ob vsaki težavi
(verbe transitif) trébucher des pièces d'or tehtati zlatnike

treh [é]
ob treh um drei (Uhr) ➞ → tri, trije

tren moški spol vlak; popotna prtljaga; vojska tren, vojaška prtljaga, vozarstvo; spremstvo; blišč, razkošje, velika potrata

tren botijo mešnec (vlak)
tren correo (de tercera) potniški vlak (3. razreda)
tren directo, especial, expreso direkten, poseben, ekspresni vlak
tren de mercancías tovorni vlak
tren mixto, tren ómnibus mešani vlak
tren ordinario, tren de viajeros osebni vlak
tren rápido brzovlak
conductor del tren sprevodnik na vlaku
viaje en tren potovanje z vlakom
coger (perder) el tren ujeti (zamuditi) vlak
tomar el tren peljati se z vlakom
el tren llega (parte) a la(s)... vlak prihaja (odhaja) ob ...
el tren se ha descarrilado vlak se je iztiril
el tren tiene (ali llega con) retraso vlak ima zamudo
tener (ali llevar) un gran tren živeti v razkošju
formar trenes ranžirati (vlake)
tu tren de vida es muy superior a tus recursos živiš razkošneje, kot ti dovoljujejo sredstva

tres tri(je)

el tres de junio (na dan) 3. junija
a las tres de la tarde ob treh popoldne
a las tres va la vencida vseh dobrih stvari je troje
tres m trojka, trojica
y tres más še mnogo več
como tres y dos son cinco tako gotovo, kot je dvakrat dva štiri

tressaillir* [trɛsajir] verbe intransitif (za)drhteti, (za)trepetati; zdrzniti se

tressaillir de joie zadrhteti od veselja
tressaillir au moindre bruit zatrepetati ob najmanjšem šumu

tressauter [trɛsote] verbe intransitif zdrzniti se, zatrepetati, močno se (s)tresti; poskočiti, poskakovati

la charrette tressautait sur le chemin voz je poskakoval po poti
ce cri l'a fait tressauter ob tem kriku se je zdrznil, je poskočil