Franja

rein čist; vom reinsten Wasser najčistejši; reine Hände haben imeti čiste roke ( tudi figurativ ); eine reine Weste haben figurativ imeti čiste roke; die Luft ist rein figurativ zrak je čist; reinen Tisch machen (brezobzirno) narediti red; Adverb čisto; rein nichts čisto nič; ins reine schreiben narediti čistopis; ins reine bringen razčistiti; ins reine kommen razčistiti z, figurativ sporazumeti se; ins reine kommen mit sich selbst priti si na jasno; mit sich selbst im reinen sein biti si na jasnem o (čem); figurativ der reinste čisto navaden, popoln (der reinste Saustall čisto navaden svinjak)

relente moški spol večerna rosa, večerni hlad; figurativno potuhnjenost

relente de bodega zatohel zrak v kleti

rend^* [rend]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

2. neprehodni glagol
raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
to rend from s.o. iztrgati komu
his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
to rend one's hair lase si puliti
they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-per-cutiō -ere -cussī -cussum (re in percutere iz per in quatere) klas. le pt. pf.

1. udariti (udarjati) nazaj, (od)suniti (nazaj), potisniti (potiskati) nazaj, odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati), odgnati (odganjati), vreči (metati) nazaj, (za)lučati nazaj, povzročiti, da kdo, kaj odskoči (odskakuje): homo repercussus Val. Max., discus repercussus in aëra O. v zrak odbit, v zrak zalučan (zagnan), ita est aliquid, quid huius fontis excursum repercutiat Plin. iun.

2. pass. repercuti odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se in repercussus 3 „odskočivši“, odskakujoč, odbijajoč se, odbit =
a) (o glasu) odmevajoč: voces repercussae montis anfractu T., clamor iugis montium repercussus Cu.; obratno: clamores repercussae valles augebant L.
b) (o svetlobi) odsevajoč, (od)bliskajoč se, lesketajoč se: lumen aquae sole repercussum V., Phoebo (sole V.) repercusso O., gemmae reddebant lumina repercusso aëre Plin.

2. metaf. kako izjavo odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): orationes alicuius dicto aliquo Plin. = aliena Q., fascinationes Plin.

3. (za)slepiti, zaslepiti (zaslepljati, zaslepljevati): multa aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph.

4. novce prekovati: monetam Tert.

5. zopet (znova, nazaj) biti, udarec (udarce) vrniti (vračati): cum percuteretur, non repercussit Ambr.

respirable [rɛspirabl] adjectif vdihljiv

air masculin respirable zrak, v katerem se da dihati
l'atmosphère n'est pas respirable ici (figuré) tu se ne da dihati, tu je neznosno

respirateur [-tœr] masculin aparat za umetno dihanje

masque masculin respirateur maska, ki filtrira zrak
muscles masculin pluriel respirateurs dihalne mišice

respirer [rɛspire] verbe intransitif dihati, zajeti sapo, priti spet do sape; figuré oddahniti si; figuré živeti; priti do izraza, nastopiti, pojaviti se; verbe transitif vdihavati, izdihavati; vsesavati; vieilli oddajati od sebe, širiti; izražati, dajati vtis

respirer par la bouche, par le nez dihati skozi usta, skozi nos
respirer un air corrompu, l'air de la montagne, de la mer vdihati pokvarjen, gorski, morski zrak
respirer une odeur, un parfùm vdihavati vonj, vonjavo
respirer la santé kipeti od zdravja
avoir de la peine à respirer s težavo dihati
ici tout respire le calme tukaj vse izraža mir, spokojno tihoto
il respire la bonté dobrota mu sije iz oči
toute sa personne respire l'orgueil vsa njegova oseba izraža oholost

réussir [reüsir] verbe intransitif uspeti, imeti uspeh, obnesti se, posrečiti se, doseči cilj; uspavati (rastline, posli); verbe transitif izvesti do dobrega, uspešnega konca, dobro izpeljati ali dokončati

je réussis uspem, posreči se mi
je ne réussis à rien nič se mi ne posreči
il réussit en tout, tout lui réussit vse se mu posreči
je n'ai pas réussi spodletelo mi je, ni se mi posrečilo
la vigne ne réussit pas partout vinska trta ne uspeva povsod
il a réussi à son examen napravil je izpit
elle a réussi à passer son permis de conduire posrečilo se ji je napraviti vozniški (šoferski) izpit
l'air de la mer lui réussit morski zrak mu (ji) prija, koristi
réussir un but, un essai (sport) zabeležiti zadetek (gól), uspeti v poskusu
réussir un portrait, une photo napraviti uspel portret, uspelo fotografijo
réussir une sauce, un plat napraviti dobro omako, dobro jed
réussir une affaire, un travail uspešno opraviti zadevo, dokončati deto

rézati cortar ; (meso) tajar ; (pečenko) trinchar ; med sajar, cortar ; (skopiti) castrar ; (karte) cortar

rezati v les (kamen) grabar en madera (en piedra)
rezati ovinek (o avtu) cortar una curva
rezati vino cortar (ali mezclar) el vino
rezati obraz (o vetru) cortar la cara
rezati zrak (o letalu) cortar el aire
rezati v baker grabar en cobre
mraz je, da kar reže (obraz) hace un frío que corta (la cara)
to mi reže srce esto me parte el corazón (ali el alma)

rezervoar moški spol (-ja …)

1. der Tank, der Behälter; (kroglasti Kugeltank, za zrak Luftbehälter, pomožni za zrak Hilfsluftbehälter, za stisnjeni zrak Druckluftbehälter, za gorivo Kraftstoffbehälter, za bencin Benzinbehälter, Benzintank, za kurilno olje Heizölbehälter, skladiščni Lagerbehälter, Lagertank, stolpni Hochbehälter, tlačni Druckbehälter)
rezervoar za vodo der Wasserspeicher, das [Wasserschloß] Wasserschloss, stolpasti: der Wasserturm

2. v avtomobilu: der Tank
poln rezervoar eine Tankfüllung
ključavnica za rezervoar das [Tankschloß] Tankschloss
pokrovček rezervoarja der Tankdeckel
|
polnjenje rezervoarev v letu letalstvo das Lufttanken
izprazniti rezervoar abtanken
prostornina rezervoarja der Tankinhalt

rezervoár réservoir moški spol

bencinski rezervoar réservoir d'essence
rezervoar za gorivo réservoir de carburant
rezervoar pitne vode réservoir d'eau potable
straniščni rezervoar réservoir de chasse d'eau
rezervoar za zrak réservoir d'air

rinchiuso

A) agg. zaprt:
aria rinchiusa zatohel zrak

B) m zaprt prostor; ekst. ograda:
sapere di rinchiuso smrdeti po zatohlem

sain, e [sɛ̃, sɛn] adjectif zdrav (tudi figuré), zdravilen; nepoškodovan

sain et sauf čil in zdrav
air masculin, climat masculin sain zdrav zrak, zdravo podnebje
des dents, des pommes saines zdravi zobje, zdrava jabolka
nourriture féminin saine et abondante zdrava in obilna hrana
(marine) côte féminin saine nenevarna obala
sain de corps et d'esprit zdrav na telesu in duhu
ils sont sortis sains et saufs de leur accident de voiture čili in zdravi so izšli, se rešili iz avtomobitske nesreče

saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

salubre [salübrə] adjectif zdravju koristen, zdrav

air masculin, climat masculin, logement masculin salubre zdrav zrak, podnebje, stanovanje

salubrité [salübrite] féminin zdravost; higiena

salubrité de l'air, d'un logement zdrav zrak, zdravo stanovanje
salubrité publique javna higiena, asanacija

salutaire [salütɛr] adjectif zdravilen, koristen (zdravju)

conseil masculin, lecture féminin salutaire koristen nasvet, koristno čtivo
air masculin salutaire des montagnes zdravilni gorski zrak
remède masculin salutaire dobrodejno zdravilo

salute

A) f

1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje

3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica

B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!