Franja

remerciement [rəmɛrsimɑ̃] masculin zahvala

discours masculin de remerciement zahvalni govor (zlasti novega člana Francoske akademije)
lettre féminin de remerciement zahvalno pismo
recevez, agréez mes remerciements prejmite mojo zahvalo
faire des remerciements zahvaljevati se

re-nūntiō -āre -āvī -ātum (re in nūntiāre )

I.

1. sporočiti (sporočati) (nazaj), poročati (nazaj), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), naznaniti (naznanjati): z acc.: Pl., Suet. idr., renuntiare responsum Ter.; z de in abl.: mihi renuntiatum est de obitu filiae tuae Ci. ep.; z ACI: Pl., Ter. idr., renuntio (izjavljam) vobis nihil esse, quod … Ci., renuntiatum est (prišla je vest) vicisse Boeotos N.; z odvisnim vprašanjem: N. idr., renuntiat, quae ibi perspexisset C.; abs.: Ter., num domum renuntio Pl.; occ.
a) službeno (uradno) naznaniti (naznanjati), najaviti (najavljati), sporočiti (sporočati), poročati: aliquid ad senatum Ci., aliquid in concilium L., legationem Ci. o svojem poslanstvu.
b) (izvoljenega oblastnika) javno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati, razglaševati), proglasiti (proglašati), oklicati (oklicevati): v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: Varr., L., Plin. iun. idr., praetorem Ci., Murenam consulem Ci., eo die consul omnibus centuriis P. Sulla renuntiatus est Ci.

2. javno naznaniti (naznanjati), javno reči, javno povedati, javno govoriti o kom, čem: hostium numerum Ci. ep., repudium alicui renuntiare Pl., Ter. naznaniti ločitev (zakona) = odpovedati zakon.

3. renuntiare sibi vzeti (jemati) si k srcu, posvetiti (posvečati) se čemu, v duhu si reči (govoriti) kaj: nihil horum, quae facis, posse subduci Sen. ph., quanta sit humani ingenii vis Q. —

II.

1. odpovedati (odpovedovati), odreči (odrekati), preklicati (preklicevati), zanikati (zanikavati, zanikovati), oporeči (oporekati): (alicui) amicitiam L., N., T., alicui hospitium Ci., decisionem tutoribus Ci., quae regi convenissent cum Lacedaemoniis N.; zlasti odreči komu vabilo na kosilo = ne odzvati se povabilu na kosilo, odkloniti vabilo na kosilo: renuntiare ad aliquem Pl., ego illi ad prandium promissisem, ad cenam renuntiassem Sen. rh.

2. pren. odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, opustiti (opuščati) kaj, izmakniti (izmikati) se čemu, odtegniti (odtegovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, opustiti (opuščati) kaj, slovo dati (dajati) čemu, odreči (odrekati) se čemu: civilibus officiis Q., vitae Suet., advocationibus Plin. iun., mundo Cypr.

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

reproach¹ [ripróuč] samostalnik
očitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)

reproaches množina, cerkev litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)
a term of reproach zmerljivka, psovka, grda beseda
to abstain from reproach vzdržati se graje (očitkov)
I am free from reproach sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitati
he is a reproach to... on je sramota za...
this is a reproach to town to je sramota za mesto
to bring reproach upon s.o. delati sramoto komu, diskreditirati koga
to heap reproaches on s.o. obsuti koga z očitki
to incur reproachs nakopati si očitke
to live in reproach and ignorance živeti v veliki sramoti

re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.

re-quiēscō -ere -quiēvī -quiētum (re in quiēscere)

1. odpoči(va)ti se (si) poči(va)ti, počíti (se), počiniti, oddahniti se (si): Pr., Tert. idr., legiones requiescere iussit Ci., requiescere paulisper in eius sella Ci., huc ades et requiesce sub umbra V. pridi sem in se odpočij v senci; metaf. (o stvareh): requiescat humus Tib. naj počiva, mutatis fetibus requiescunt arva V., requiescit vitis in ulmo O. se naslanja, se opira, mutata suos requierunt flumina cursus V. spremenivši svoj naravni tok so se zopet ustavile (so zopet prenehale teči), aures requiesse a strepitu et tumultu hostili L., requiescit stilus lectione Q.; zlasti počivati, spati: Mart. idr., lecto Pr., nullam partem noctis Ci., hanc mecum poteras requiescere noctem V., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos Pr. dve noči zaradi Alkmene, in sepulcro requiescere mortuum Ci., ossa, requiescite in urnā O.

2. metaf. odpoči(va)ti se (si), umiriti (umirjati) se, pomiriti (pomirjati) se, upokojiti (upokojevati) se: animus ex multis miseriis atque periculis requievit S., non requievit Ulixes V. ni miroval, (sc. sepulcro) corpus requiescat malis Enn. Od tod adj. pt. pf. requiētus 3

1. spočit: miles L., terra requietior Col. animi Sen. ph.

2. uležan, star: caro apri H., caseus Col., ovum Col.

Opomba: Obl. iz pf. debla so večinoma izpeljane skrč.: requierunt V., requierant Cat., requiesset Cat., T., requiesse Ci., L.

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

resin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ hanga
Odpadajoče jesensko listje se lahko nabere med resinimi poganjki in skazi njeno lepoto, še zlasti, ker ta vrsta cveti jeseni. ▸ A lehulló őszi falevelek megakadnak a hangahajtásokon és elcsúfítják a növényt, különösen akkor, ha ősszel virágzó hangafajtáról van szó.

2. (o pijači) ▸ hanga

respectus -ūs, m (respicere)

1. gledanje (pogled, pogledovanje) nazaj, ozir(anje) nazaj: res sine respectu fugit L. ne da bi se ozrl, sine respiratione ac respectu pugnare L., incendiorum Ci. na požar.

2. metaf. o(b)zir na kaj, do česa, obzirnost do koga, do česa, oziranje na koga, na kaj, upoštevanje koga, česa: Iust., Sen. ph. idr., si aliquis respectus est mei L. če je kaj ozira name (do mene), sine respectu humanitatis … in legatum impetum faciunt L. ne oziraje se na … , aliquem respectum amicitiae habere L., sine respectu maiestatis L.; zlasti v abl. respectu mei, sui O. z ozirom name, nase, respectu huius fabulae Ph., respectu rerum privatarum L., respectu paucitatis Iust.

3. meton. pribežališče, zatočišče, zaslomba, zaščita, zavetje, opora, podpora, azil: si nullus alio sit quam ad Romanos respectus L., nos omnium rerum respectum praeterquam victoriae nobis abscidamus L., respectum habet ad bonos Ci., illis ignavis esse licet, qui respectum habent L.

reversion [rivə́:šən] samostalnik
vrnitev v prvotno stanje, v staro navado (zlasti biologija vračanje k prvotnemu tipu, atavizem)
ponovna spreobrnitev; vsota, ki se mora izplačati po smrti kake osebe (zlasti življenjsko zavarovanje); nekaj, do česar ima kdo pravico ali kar pričakuje, da bo podedoval

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

Rhamnūs -ūntis, f (Ῥαμνοῦς) Ramnúnt = „Trnovo“, najsevernejši trg v Atiki, sloveč po starem svetišču in kipu boginje Nemezis: Plin., Lucan., Val. Max., Don. — Od tod
a) Rhamnūsis -idis, f (Ῥαμνουσίς) Ramnúzida = ramnúntska boginja = Nemezis: O.
b) Rhamnūsius (Ῥαμνούσιος) ramnúntski, iz Ramnúnta, ramnúzijski: Ter.; zlasti vzdevek boginje Nemezis: Rhamnusia virgo Cat.; tudi samo Rhamnūsia O. ramnuntska boginja.

river¹ [rívə]

1. samostalnik
reka; potok (tudi figurativno)
figurativno velika množina

the river Thames britanska angleščina reka Temza
Hudson River ameriško reka Hudson
down the river po reki (vodi) navzdol
up the river po reki (vodi) navzgor, proti vodi
river of tears potok solz
rivers of lava reka lave
to cross the river iti čez reko, figurativno umreti
to sell s.o. down the river ameriško, sleng popolnoma koga na cedilu pustiti, prevarati, izdati, zlorabiti
to send s.o. up the river ameriško, sleng vtakniti koga v ječo, v zapor

2. pridevnik
rečni

river mouth ustje reke
river traffic rečni promet
river rat sleng tat, ki deluje zlasti na rečnih bregovih
River Brethren amerikanska baptistična sekta

roll¹ [róul] samostalnik
zvitek (papirja, pergamenta itd.), rola; listina, seznam, spisek, popis, imenik, register, katalog; zmotani akti, spisi, letopisi, kronike, anali itd.
ameriško, sleng zvitek bankovcev, denar; kruhek, žemljica, (mesna) rulada
arhaično polž
tehnično valj, cilinder
vojska klicanje po imenih, apel; valjanje, trkljanje, kotaljenje, obračanje
figurativno majava hoja, guganje; pozibavanje (ladje, letala); bobnenje (groma), hrumenje, valovanje (vode); (o zvoku) blagoglasje, skladnost, gostolevek (kanarčka)
aeronavtika obračanje, vrtenje (umetnostno letanje)

roll film film v zvitku
roll of hair rola, zvitek, koder las
roll of honour častni seznam (zlasti padlih v vojni)
Master of the Rolls predsednik državnega arhiva
the Rolls državni arhiv, registratura (v Londonu)
Swiss roll vrsta sendviča z marmelado
to call the roll klicati po imenih
to put on the roll vpisati v seznam
to strike s.o. off the rolls brisati, črtati koga s seznama; diskvalificirati koga (zaradi nepoštenja itd.)

romphaea (rhomphaea) -ae, f (izpos. ῥομφαία) romfája (romféja), velik, dolg dvorezni meč, (meč) dvoročnik z enako dolgim lesenim držalom in rezilnim železom, sekalno in metalno orožje na pol barbarskih narodov, zlasti Tračanov; nosili so ga na desni rami: Cl., Isid., Eccl. — Od tod adj. romphaeālis -e romfájski (romféjski): incendium Prud. (ki zaradi metra piše in meri romphĕalis) plameneči meč.

Opomba: Stlat. (po ljudski etim. tvorjena) soobl. rumpia -ae, f: Enn. ap. Gell., L., Asc.

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

row² [róu] neprehodni glagol & prehodni glagol
veslati; voziti (čoln, koga v čolnu); voziti se v čolnu

a boat rowing eight oars čoln na osem vesel
to row s.o. across the river prepeljati koga s čolnom čez reko
to row against the tide figurativno veslati proti toku, boriti se s težavami
to row s.o. for s.th. (tekmovalno) veslati s kom za kaj
I'll row you if you like tekmoval bom s teboj v veslanju, če hočeš
to row dry britanska angleščina, pogovorno suho (= brez špricanja z vesli) veslati
to row wet britanska angleščina, pogovorno pri veslanju špricati z vesli
to row in the same boat figurativno biti v istem položaju, imeti isto usodo
to row a fast (long) stroke hitro (počasi) veslati
to row a race udeležiti se veslaških tekem
this boat rows easily ta čoln je lahkó veslati
to row down s.o. prehiteti koga v veslanju, preveslati koga (zlasti pri tekmovanju), biti boljši v veslanju
to be rowed out biti popolnoma izčrpan (po veslaški tekmi)
to row over zmagati v veslaški tekmi

RSV samostalnik
medicina (virus) ▸ RSV
Okužbe dihal z RSV zlasti ogrožajo dojenčke in malčke. ▸ Az RSV légúti megbetegedések elsősorban a csecsemőket és a kisgyermekeket veszélyeztetik.
Sopomenke: respiratorni sincicijski virus

rudis² -is, f (etim. nepojasnjena beseda) vsaka tanka palica

1. palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: Ca., Plin.

2. palica za borbo; z njo so vojaki, zlasti pa gladiatorji, vadili mečevanje, nekak rapir: L., Suet. idr.; tako palico so dobili tudi odsluženi gladiatorji kot znak osvoboditve, odpusta ali mojstrstva: tam bonus gladiator rudem tam cito accepisti? Ci., essedario indulgere rudem Suet.; od tod metaf. oprostitev nekaterih dolžnosti ali poslov: Iuv., me donari iam rude tempus erat O. odpustiti, v pokoj poslati, donatus rude H. odsluživši, odslužen, me meruisse rudem Mart.

Opomba: Abl. sg. nav. -e, redko -ī.