Franja

usédanje (-a) n cedimento; deposizione:
usedanje zemlje cedimento del terreno
usedanje prahu deposizione della polvere

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca

utrújenost (-i) f stanchezza, spossatezza, sfinimento; affaticamento (tudi ekst.):
utrujenost zemlje stanchezza della terra
utrujenost materiala affaticamento del materiale

uttermost [ʌ́təmoust] pridevnik
skrajni; zadnji, najbolj oddaljeni

the uttermost parts of the earth najbolj oddaljeni deli zemlje
to pay to the uttermost farthing plačati do zadnje pare (do zadnjega novčiča)

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

viscere m (m pl. -ri, f pl. -re)

1. anat. črevo

2.
visceri m pl. (živalska) čreva

3.
viscere f pl. ekst. knjižno maternica

4.
viscere f pl. pren. nedra, notranjščina:
le viscere della montagna, della terra nedra gore, zemlje

vpàd (vpáda) m

1. incursione, invasione, calata, discesa; scorreria; raid:
vpad barbarov calata dei barbari
turški vpadi v slovenske zemlje le incursioni dei turchi nelle terre slovene

2. fiz. incidenza:
vpad svetlobe incidenza della luce

vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
vrhnje nadstropje piano superiore
vrhnja ustnica labbro superiore
vrhnja travnata plast cotenna erbosa
vrhnja (obdelana)
plast zemlje soprassuolo
vrhnja plast zidu pelle del muro
vrhnje oblačilo sopravveste
vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
vrhnja stran (česa) dritto
agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
navt. vrhnje jadro velaccio

vrtenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Drehen, die Rotation, die Drehung (v desno Rechtsdrehung, v levo Linksdrehung, vzvratno Rückwärtsdrehung); (obrat) die Umdrehung, die Drehbewegung, der Dreh
tehnika vrtenje okrog prečne osi das Nicken
vrtenje zemlje die Erdumdrehung, Erddrehung
vrtenje z zrcaljenjem matematika die Drehspiegelung
vrtenje krožnika das Tellerdrehen
os vrtenja die Umdrehungsachse
smer vrtenja die Laufrichtung, der Drehsinn
točka vrtenja die Drehschwelle
vrtenje perihelija astronomija die Periheldrehung

vrtênje rotation; turning (round); revolution

(dnevno) vrtênje Zemlje rotation of the Earth
vrtênje Zemlje okoli Sonca revolution of the Earth round the Sun

wash² [wɔš] prehodni glagol
(o)prati, umi(va)ti; izp(i)rati; (o)čistiti; splakniti, namočiti, zmočiti, namakati, ovlažiti, navlažiti, premočiti; preplaviti, odplaviti, odnesti (s palube, o valu, toku); izvreči (na kopno); spodkopati, izdolbsti (voda); izpirati (rudo, pesek za zlato), izplakniti; prevleči z žlahtno kovino; lahno pobarvati z vodeno barvo

to wash o.s. umiti se
to wash one's hands figurativno umiti si roke, meti si roke (od zadrege)
to wash one's hands of s.o. figurativno ne hoteti več imeti opravka s kom
I wash my hands of this affair pri tej zadevi si umijem roke (v nedolžnosti)
to wash one's dirty linen figurativno (javno) pripovedovati umazane tajnosti
to wash ashore naplaviti na kopno
to wash (up) dishes pomiti posodo
to wash overbord navtika odnesti s palube
neprehodni glagol
biti pralen, dati se prati, ne izgubiti barve pri pranju
figurativno, pogovorno prestati preskušnjo; biti prepričljiv; teči, liti, pljuskati; biti naplavljen, izvržen na kopno

to wash for gold izpirati zlato (iz zemlje)
she washes for other people ona pere (hodi prat) perilo za druge
this argument won't wash ta argument je nevzdržen

womb [wu:m] samostalnik
medicina maternica; (materino) telo
figurativno materino krilo (naročje)
zastarelo trebuh

in the womb of the Earth v notranjosti (drobovju) Zemlje
from the womb to the tomb od zibelke do groba
fruit of the womb otroci
falling of the womb medicina povešenje maternice

wrest [rest]

1. samostalnik
povlek, poteg, sunek, hiter obrat; iztrganje, izvitje
glasba kladivce za uglaševanje (harfe)
tehnično razperilo, razvodka

2. prehodni glagol
(s silo) trgati, vleči, z naporom dobiti ali izsiliti
figurativno odvrniti, speljati v stran; skriviti, popačiti (besedilo itd.)

to wrest a living from barren land iz neplodne zemlje z velikim trudom izsiliti svoj vsakdanji kruh (življenjski obstanek)

zbít (-a -o) adj.

1. inchiodato; battuto:
pod iz zbite zemlje pavimento di terra battuta

2. sfinito, spossato:
pog. zbit kot turška fana stanco morto, completamente sfinito

zemeljska os stalna zveza
geografija (o vrtenju Zemlje) ▸ földtengely

zemlj|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (prst) die Erde, agronomija in vrtnarstvo das Erdreich, der Boden (apnenčasta Kalkerde, barvilna Farberde, humozna Humuserde, kompostna Komposterde, rdeča Roterde, solnata Salzboden, šotnata Torfboden, vrtnarska Einheitserde, vrtna Gartenerde, za kaktuse Kakteenerde, za lončnice Blumenerde)
agronomija in vrtnarstvo gola zemlja blanke/nackte Erde
izkopana zemlja gradbeništvo, arhitektura der Erdaushub
zrahljana odtajana zemlja die Frostgare
kemija redke zemlje Seltene Erden množina, Yttererden
kepa zemlje der Erdklumpen
kup/kupček zemlje der Erdhaufen
plast zemlje die Erdschicht
razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
velike količine zemlje Erdmassen množina
okus po zemlji der Erdgeschmack
poln zemlje erdig
vsebujoč zemljo erdhaltig
brez zemlje erdelos, bodenlos

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt