Franja

strēnuus 3, adv. -ē (indoev. kor. sterē- oster, raskav, energičen, močan biti, razširjen iz kor. ster- [gl. sterilis]; prim. gr. στρηνής in στρηνός oster, raskav, močen, στρῆνος moč, sl. stradati, strad, stradanje)

1. močen (močan), krepek (krepak), čvrst, utrjen: membra O., manus Cels., corpus Gell., remedium Cu. močno = hitro delujoče (učinkujoče) zdravilo, toxicum Col. močan = hitro delujoč (učinkujoč) strup, saltus (skok) Cu.

2. delaven, prizadeven, marljiv, priden, podjeten, sposoben za kaj, okreten, odločen, boder, čil, uren, nagel, jadrn, agilen, vrl, vesel, živahen (naspr. iners, ignavus, imbellis, timidus): Pl., Ter., Luc. ap. Prisc., Eutr., Veg. idr., mercator strenuus studiosusque rei quaerendae Ca., ut cognosceret te si minus fortem, at tamen strenuum Ci., strenuus et fortis H., intellegebat sibi cum viro forti ac strenuo negotium esse N., fortis ac strenuus socius L., strenui et imbelles S., quodsi cessas aut strenuus anteis H., nunc i, rem strenuus auge! H., iners pro strenuo in manipulum redibat T., strenui ignavique in victoria idem audebant T., strenue (naspr. otiose) hoc facere Pl., Corn., mandata sibi impigre et strenue facere Gell., strenue navigare, arma capere Ci., quae … strenue et fortiter fecisti L., ubi quid fortiter ac strenue agendum esset L., vel mori strenue quam tarde convalescere mihi melius est Cu.; z abl.: Ap. idr., et manu fortis et bello strenuus N., bello strenuus T. vrl (pogumen) vojak, manu strenuus T., Iust. krepek, gens linguā magis strenua quam factis L.; z in z abl.: Ter. idr., nisi forte imperatorem quis idoneum credit in proeliis quidem strenuum et fortem Q.; z gen.: strenuus militiae T. vrl vojak; z dat. gerundivi: (sc. puella) faciendis strenua iussis O.; metaf. o stvareh: adulescens strenua facie Pl., operam rei publicae fortem atque strenuam perhibuit Ca. ap. Gell., strenua nos exercet inertia (oksimoron) H. dejavna nedelavnost, opravilno nedelo, prazno pečkanje, militia Eutr. sposobnost, vrlost v vojaški službi, navis O. urna, hitra, mors Cu. nagla, nenadna; occ. (v negativnem pomenu)
a) podjeten, odločen: neque fidei constans neque strenuus in perfidia T.
b) nemiren: multi in utroque exercitu, sicut modesti quietique, ita mali et strenui T.

Opomba: Neklas. komp. strēnuïor: Luc. ap. Prisc., Pl.; neklas. superl. strēnuissimus: Ca., S., T., Eutr.

streptomicin samostalnik
(zdravilo) ▸ sztreptomicin

suramin samostalnik
medicina (zdravilo) ▸ suramin

sympasma -atis, n (tuj. σύμπασμα) prašek za posipanje (kot zdravilo): Cael.

tèšč (-a -e)

A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino

toleránca (-e) f

1. tolleranza (tudi med. ):
politična, verska toleranca tolleranza politica, religiosa
toleranca za zdravilo tolleranza di un medicinale

2. teh. tolleranza:
dovoljena, minimalna toleranca tolleranza permessa, minima

tolérer [tɔlere] verbe transitif trpeti (quelqu'un, quelque chose koga, kaj), prenašati; dopuščati; figuré gledati skoz prste

tolérer les abus dopuščati zlorabe
tolérer un médicament, un traitement prenesi zdravilo, zdravljenje
ils se tolérent, mais ne s'aiment pas prenašata eden drugega, rada se pa nimata
on tolère le stationnement sur ce trottoir dopušča se parkiranje na tem pločniku

tollerante agg. strpen, toleranten:
essere tollerante di un medicamento biti sposoben vzeti zdravilo

tolleranza f

1. odpornost, toleranca:
tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
casa di tolleranza javna hiša, bordel

2. strpnost; prizanesljivost:
tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak

3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini

tópico krajeven, topičen

tópico m med zunanje zdravilo

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

učínek effect (na on); result; consequence; impression

delovni učínek efficiency
brez učínka of no effect, ineffectually, without effect
imeti učínek to have (ali to take) effect; to work on (ali upon), to leave an impression, to be effective (ali efficient, efficacious, operative)
ne imeti učínka to have (ali to take) no effect, to prove ineffectual
napraviti učínek na koga to leave an impression on someone
doseči dober učínek to obtain a good result
to ni imelo nobenega učínka nanj it had no effect on him, it did not affect him
zdravilo ni imelo učínka the remedy did not work
učínki vojne the results of the war
učínki bolezni the results of a sickness
plačilo po učínku ekonomija merit pay
po učínku plačano delo piecework
ni učínka brez vzroka every effect has its cause

učinkováti to effect, to be effectual; to operate (na on), to take effect, to have an effect; to act; to produce an effect (na on); to have an influence (na on)

učinkováti na koga to have an effect on someone, to influence someone, to impress someone, to tell on someone
to ni prav nič učinkovalo nanj it had no effect on him, it did not affect him
to nanj ne učinkuje (figurativno) this cuts no ice with him
ona učinkuje nanj kot rdeča ruta (na bika) she makes him see red
slika učinkuje mnogo boljše iz daljave the picture looks much better at a distance
zdravilo ni učinkovalo the remedy did not work

učinkováti agir (ali influer) sur quelqu'un (ali quelque chose) , opérer sur quelque chose, être efficace, faire de l'effet, avoir de l'effet sur, faire impression

dobro (slabo) učinkovati produire bon (mauvais) effet
pomirjevalno učinkovati (medicina) être (d'un effet) calmant
zdravilo je učinkovalo le reméde a agi (ali a produit (fait) de l'effet)
to je učinkovalo nanj cela a fait impression sur lui
učinkovati na daljavo agir à distance

učinkovít (-a -o) adj. efficace, efficiente, potente, incisivo; adeguato, appropriato:
učinkoviti protiinflacijski ukrepi misure antinflazionistiche efficaci
učinkovito zdravilo farmaco efficace, forte
učinkovit slog uno stile appropriato

umetna slina stalna zveza
(zdravilo) ▸ mesterséges nyál, műnyál
Nancy je v drogeriji našla tekočo umetno slino, laboratorijski nadomestek prave sline. ▸ Nancy egy drogériában talált a valódi nyál laboratóriumi pótlására szolgáló folyékony műnyálat.

umirítev (-tve) f acquietamento, rabbonimento, stabilizzazione; il calmare:
zdravilo za umiritev kašlja medicina contro la tosse, per calmare la tosse
umiritev cen stabilizzazione dei prezzi

universel, le [-sɛl] adjectif (vse)splošen, občen, svetoven, univerzalen, vesoljen, vsestranski

légataire masculin universel univerzalen dedič
exposition féminin universelle svetovna razstava
remède masculin universel zdravilo za vse bolezni
suffrage masculin universel splošna volilna pravica
la science est universelle znanost je univerzalna

univerzálen universel

univerzalni dedič héritier moški spol (ali légataire moški spol) universel
univarzalno zdravilo reméde moški spol universel, panacée ženski spol
univerzalna enciklopedija encyclopédie ženski spol universelle
univerzalni ključ (klešče) clef ženski spol (pince ženski spol) universelle

univerzálen (-lna -o) adj. universale; generale; polifunzionale:
univerzalna resnica verità universale
fiz. univerzalna (vesoljna)
težnost gravitazione universale
univerzalni ključi chiavi universali, polifunzionali
med. univerzalni krvodajalec donatore universale
pren. univerzalno zdravilo triaca, panacea
geod. univerzalni teodolit universale