Franja

Fregēnae -ārum, f Fregéne, primorsko mestece ob etrursko-lacijski meji (zdaj Castel Guido): L., Plin.

fringilla: P. F. in fringuilla: Varr. -ae, f (gl. frigō²) ščinkavec (it. še zdaj fringuello) ali pa vrabec. Soobl. fringillus -ī, m: Mart.

Frusinō -ōnis, m Fruzinón(a), mestece Hernikov ob kampan(ij)ski meji (zdaj Frosinone): L., Iuv., Sil. Od tod adj. Frusinās -ātis, fruzinski: ager L., fundus Ci. ep.; abs.: de Frusinati (sc. praedio) Ci. ep.; subst. Frusinātēs -ium, m Fruzinati, fruzinski prebivalci: L., Plin.

Fūcinus -ī, m (sc. lacus) Fucínsko jezero na ozemlju Marsov, največje jezero v srednji Italiji (zdaj Lago di Celano): V., L., Sen. ph., Suet.

Fundī -ōrum, m Fúndi (zdaj Fondi) obrežno mesto v južnem Laciju z okolico, ki je slovela po dobrem vinu: Ci. ep., H., L., Mel., Suet. — Od tod adj. Fundānus 3 fundanski: ager Ci., solum O., lacus, vina Plin., Amyclae Mart. fundansko ozemlje mesta Amikel. Subst.
a) Fundānī -ōrum, m Fundani: L.
b) Fundāna -ōrum, n (sc. vina) fundanska vina: Mart.

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

Gabalī -ōrum, m C. ali Gabalēs -um, m: PLIN., SID., Gabali, kelt. pleme v Akvitaniji (v Sevenih) vzhodno od Rutenov pod nadoblastjo Arvernov. – Od tod adj.

1. Gabalicus 3 gabalski: Gab. pagus (zdaj Pays de Gevaudon) PLIN.

2. Gabalitānus 3 gabalski: civitas SID.; subst. Gabalitānī -ōrum, m Gabali: SID.

Gādēs -ium, acc. tudi -īs, f (Γάδειρα, fen. Gādir ali Gadir) Gádes, staro trgovsko mesto, feničanska naselbina s slovečim Herkulovim (Melkartovim) svetiščem na istoimenskem otoku v Betijski Hispaniji ob južnozahodni hispanski obali (zdaj Cadix ali Cadiz): CI., C., H., L., CU., VELL., PLIN. (tudi z obl. Gadīs -ium.), IUV., MART. idr. – Soobl. Gādis -is, f Gádis: PLIN., PRISC. – Od tod adj. Gādītānus 3 gaditanski: COL., FL. civitas (= Gades) CI. conventus PLIN. columnae (= columnae Herculis) AP.; subst.
a) Gādītānus -ī, m Gaditanec: Gaditanus quidam PLIN. IUN.; poseb. L. Cornelius Balbus Gad. CI. EP. Lucij Kornelij Balb iz Gad.; pl. Gādītānī -ōrum, m Gaditanci: C., IUST.
b) Gādītānae -ārum, f Gaditanke = razkošne hotljive plesalke: IUV., PLIN. IUN.

Galaesus (Galēsus) -ī, m (Γαλαῖσος ali Γαλησός) Galéz,

1. reka v južni Italiji pri Tarentu (zdaj Gelaso ali Galaso); na njenem obrežju redijo veliko ovac s tanko volno: V., H., L., MART., SIL.

2. moško ime pri: V.

gallīnārius 3 (gallina) kurji, kokošji, za kokoši: curator gall. VARR. kurji praznik, scala CELS. kurnik, vasa COL. Kot nom. propr.
a) insula Gallīnāria „Kurji otok“ v Tirenskem morju pri Kumah (zdaj Isola d'Albengo): VARR.
b) silva Gallīnāria „Kurji les“, smrečje v Kampaniji blizu Linterna: CI. EP., enako (pesn.) Gallīnāria pinus: IUV. – Subst.

1. gallīnārius -iī, m kokošar, kurji paznik: VARR., CI.

2. gallīnārium -iī, n kurnik, kurnjak: COL., PLIN.

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

Gallus³ -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.

Garumna -ae, m (f: AUS.) Garúmna, glavna akvitanska reka (zdaj Garonne Garona): C., TIB., MEL. Soobl. Garomna -ae: VEN. – Od tod Garumnī -ōrum, m Garumni = Pogarumnijci, akvitanska plemena ob Garumni: C.

Gaugamēla -ōrum, n (τὰ Γαυγάμηλα) velblodja postaja Gavgaméla (Gaugaméle) v Asiriji (zdaj Karmelis), kjer je Aleksander Vel. l. 331 premagal Dareja: CU., PLIN., AMM.

Gaulus -ī, f Gávlus, otok v Sredozemskem morju (zdaj Gozo): MEL.

Gaurus -ī, m Gávrus, vulkansko gorovje med Neapljem in Kumami (zdaj Monte Gauro), znano po vinu: CI., L., FL. Gaurus inanis IUV. (ker je rodil le malo vina). Od tod adj. Gaurānus 3 gavrski (Gavrski): Gauranus mons STAT. ali Gaurani montes PLIN. ali Gaurani saltus FL. = Gaurus, Gaur. sinus STAT.

Gela -ae, f (Γέλα) Géla, dorska naselbina na južni sicilski obali, ustanovljena l. 690, materinsko mesto Agrigenta: PLIN., SIL. inmanisque Gelā (po grški metrumu Γέλᾱ!) fluvii cognomine dicta V.; mesto je namreč imenovano po reki Gelās -ae, m (Γέλας) Gelas (zdaj Fiume di Ghiozzo): PLIN. verticibus non adeunde Gelā O. – Od tod

1. adj. Gelōus 3 (Γελῶος) gelski, ob Gelu ležeč: campi Geloi V. Gelske poljane, zelo žitorodne.

2. subst. Gelānī -ōrum, m: PLIN. ali Gelēnsēs -ium, m: CI., VAL. MAX. Gelani.

Gelduba -ae, f Gélduba, trdnjava v Belgijski Galiji na ubijskem ozemlju (zdaj vas Gelb): PLIN., T.

gelten (galt, gegolten) veljati (von jemandem za koga) (als za), (wert sein) biti vreden; (Gewicht haben) šteti; es gilt! velja!; es gilt (unser Leben) gre za (naše življenje); jetzt gilt's! zdaj pa dajmo!; es gilt einen Versuch velja poskusiti; es gilt zu treba je; etwas gelten lassen priznavati (kaj); etwas geltend machen uveljavljati; sich geltend machen prihajati do izraza; was gilt die Wette?/was gilt's? za koliko staviš

Genava -ae, f Génava, alobroško mesto (zdaj Genf, Geneve): C.