ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
Zadetki iskanja
- ráno (zgodaj) temprano
zelo rano de madrugada, muy temprano, f tempranito
rano vstajati madrugar
rano vstati (izjemoma) levantarse temprano
prerano priti llegar antes de tiempo
prerano umreti morir prematuramente
priti 10 minut prerano llegar diez minutos antes de la hora - ras|ti (-[t]em) zrasti
1. biologija wachsen (v višino emporwachsen, iz česa hervorwachsen aus, naprej weiterwachsen, skozi kaj durchwachsen durch)
zelo hitro rasti schießen, emporschießen
rasti v višino in die Höhe wachsen
bohotno rasti rastlinstvo, botanika, medicina wuchern
pustiti rasti wachsen lassen
pustiti si rasti brado sich den Bart wachsen lassen, sich einen Bart [stehenlassen] stehen lassen
2. (naraščati, dvigati se) cene: ansteigen
3. figurativno geben ipd.: schwellen, anschwellen
4. rastlinstvo, botanika na določenem rastišču: vorkommen
|
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören - razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.
1. leggere, interpretare; decifrare:
razbirati napise leggere le iscrizioni
razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato
2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio - razdražljív irritable, excitable, nerveux, irascible
biti zelo razdražljiv (familiarno) prendre facilement la mouche, avoir ses nerfs, avoir les nerfs en pelote, être chatouilleux, avoir la tête près du bonnet - razjezíti to make angry; to exasperate; to embitter; (zelo) to enrage, to lash into a fury, to drive someone crazy (ali mad), to make someone's blood boil
razjezíti se to get angry, (zelo) to fly (ali to get, to fall) into a passion, to foam with rage, to boil over, to fume, to burst into a rage, to lash someone into a fury - razlíka (-e) f
1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
jasna razlika una netta distinzione
pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza
2. differenza (tudi mat. ):
razlika in vsota la differenza e la somma
dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza
3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente
4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto
5. za razliko (od) a differenza (di):
rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente - razlikováti (-újem)
A) imperf.
1. distinguere:
razlikovati užitne in neužitne gobe distinguere i funghi commestibili dai velenosi
2. ekst. distinguere, differenziare:
ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi questa qualità, caratteristica lo distingue dagli altri
B) razlikováti se (-újem se) imperf. refl. distinguersi, differenziarsi; differire:
mnenja o tem se zelo razlikujejo i pareri in merito a/su ciò differiscono sensibilmente - razšírjen widened, broadened; (povečan) enlarged; (napihnjen) distended, expanded; (površinsko) extended; (novica) spread, circulated, disseminated, diffused; rife
po vsem svetu razšírjen worldwide
daleč, široko, zelo razšírjen widespread, prevalent, rife
biti razšírjen med to be rife among - razumeti se povratni glagol
1. (biti v dobrih odnosih) ▸ kijönnek egymással, megértik egymástdobro se razumeti ▸ jól kijönnek, jól megértik egymástodlično se razumeti ▸ kitűnően megértik egymástlepo se razumeti ▸ szépen kijönnek egymássalrazumeti se s sodelavci ▸ kijön a munkatársakkal, megértik egymást a munkatársakkalrazumeti se s sosedi ▸ kijön a szomszédokkalrazumeti se s starši ▸ kijön a szülőkkelrazumeti se s soigralci ▸ kijön a csapattársakkalrazumeti se z mamo ▸ anyával megértik egymástrazumeti se z otroki ▸ kijön a gyermekekkel, megértik egymást a gyermekekkelrazumeti se z drugimi psi ▸ más kutyákkal kijönrazumeti se s partnerjem ▸ megértik egymást a partnerrelLjudje v klubu so super, soigralke odlične, razumem se z vsemi. ▸ Az emberek a klubnál nagyszerűek, a csapattársaim kiválóak, jól kijövök mindenkivel.
Škotski ovčar je miroljuben, zelo se razume z otroki. ▸ A skót juhászkutya nyugodt és nagyon jól kijön a gyerekekkel.
2. (biti strokovnjak) ▸ ért hozzá, hozzáértőrazumeti se na kaj ▸ ért valamihezrazumeti se na stvari ▸ ért a dolgokhozrazumeti se na posle ▸ ért az üzlethezrazumeti se na politiko ▸ ért a politikáhozNe razumem se na vaše zakone in pošteno povedano, me prav dosti niti ne zanimajo. ▸ Nem értem a törvényeiket, és őszintén szólva nem is nagyon érdekelnek.
3. (o rastlinah) ▸ jól megférnek egymással, jól kijönnek egymással
Morski koprc se zelo dobro razume s paradižnikom in čebulo. ▸ A tengeri kömény jól megfér a paradicsommal és a hagymával.
Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. ▸ A fejes saláta könnyen termeszthető növény, ami úgyszólván minden zöldséggel jól kijön, kivéve a petrezselymet, amellyel nem illenek össze.
4. (o delovanju naprav) ▸ együttműködik
Vsaka računalniška komponenta ima svoj gonilnik, saj ji ta omogoča, da pravilno deluje in se razume z drugimi deli računalnika, predvsem pa, da zna delovati skupaj s programsko opremo. ▸ A számítógép minden alkatrészének van saját illesztőprogramja, mert ez teszi lehetővé a megfelelő működését és a számítógép más részeivel való együttműködést, és – ami a legfontosabb – a szoftverrel való együttműködést.
5. (o uspešni aktivnosti) ▸ bír, boldogul, elboldogul
Kako se pa vi razumete s ponedeljki? ▸ És ön hogy bírja a hétfőket?
Pač pa sem se zelo dobro razumel z rožami. ▸ Én pedig nagyon jól elboldogultam a rózsákkal.
V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. ▸ Olyankor, amikor áthatotta a színház utáni vágyakozás, szerette volna kipróbálni, hogyan boldogul a drámai párbeszéddel. - razveselíti alegrar, causar alegría a; regocijar, divertir
zelo koga razveseliti dar a alg una (gran) alegría, fam dar un alegrón
razveseliti se česa gozar a/c, alegrarse de a/c, fam llevarse un alegrón - rdeč [è] (rdéč|a, -e) rot (cinobrovo zinnoberrot, črnikasto schwarzrot, karminsko karminrot, karmesinrot, koralno korallenrot, kot kri blutrot, kot kuhan rak hummerrot, hochrot, krebsrot, puterrot, kot paradižnik tomatenrot, kričeče signalrot, malinovo himbeerrot, meseno fleischrot, minijevo mennigrot, ticianovo tizianrot, močno sattrot, tiefrot, od jeze zornrot, od mraza rotgefroren, od sramu schamrot, ognjeno feuerrot, opečnato ziegelrot, oranžno orangerot, rožnato rosarot, rubinasto rubinrot, škrlatno scharlachrot, vinsko weinrot, zamolklo mattrot, zelo hochrot, živo grellrot)
rdeč od joka oči: [rotgeweint] rot geweint, rotunterlaufen, rot unterlaufen
z rdečim nosom rotnasig
z rdečim obrazom rotgesichtig
z rdečim robom rotgerändert
z rdečimi pikami rotgetupft - reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálreagirati na spremembo ▸ változásra reagálreagirati na zahtevo ▸ követelésre reagálreagirati na izjavo ▸ nyilatkozatra reagálhitro reagirati ▸ gyorsan reagáltakoj reagirati ▸ azonnal reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.ustrezno reagirati ▸ megfelelően reagálostro reagirati ▸ keményen reagálpanično reagirati ▸ pánikszerűen reagálživčno reagirati ▸ idegesen reagálreagirati na provokacijo ▸ provokációra reagálreagirati na obtožbo ▸ vádra reagálreagirati na očitek ▸ kifogásra reagáljezno reagirati ▸ mérgesen reagál
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépreagirati z vodo ▸ vízzel reakcióba lépreagirati s kislino ▸ savval reagálreagirati s kisikom ▸ oxigénnel reagálburno reagirati ▸ heves reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.reagirati z ozonom ▸ ózonnal reakcióba lépkislina reagira ▸ sav reakcióba lépkemično reagirati ▸ vegyi reakcióba lépreagirati na toploto ▸ hőre reagálreagirati na svetlobo ▸ fényre reagálObčutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.
3. (o odzivu organizma) ▸ reagálalergično reagirati ▸ allergiásan reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.reagirati na dražljaj ▸ ingerre reagálPo vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.
4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.
5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálnegativno reagirati ▸ negatívan reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére. - rêbro anatomija côte ženski spol ; (čokolade) barre ženski spol ; (hladilnika) ailette ženski spol (de refroidissement) ; (na listu) nervure ženski spol
križno rebro (arhitektura) croisée ženski spol d'ogives
zlomljena rebra, zlom reber fracture ženski spol des côtes
polomiti komu rebra rompre les côtes à quelqu'un
lahko mu vsa rebra prešteješ, vsa rebra kaže (zelo mršav je) on peut lui compter les côtes - rédek rare ; (lasje) clair, rare, clairsemé, peu fourni ; (juha, omaka) clair , familiarno de la lavasse ; (kava) léger ; (zrak) rare, raréfié ; (izreden) extraordinaire
zelo redek très rare, familiarno rarissime
redko ga vidim je le vois rarement, je ne le vois que très peu
po redkem se zgodi, da il arrive rarement que (+ subjunktiv)
ti si redek ko bela vrana (familiarno) tu es rare comme les beaux jours - rédko rédkoma seldom; rarely; now and then; infrequently, off and on
zelo rédko, rédkoma (skoraj nikoli) hardly ever, once in a blue moon
rédko, rédkoma naseljen sparsely inhabited - renomíran renowned (zaradi for)
zelo renomíran človek a man of great renown - résen sérieux, grave
silno resen extrêmement sérieux
resno sérieusement, pour de bon, gravement
resni nameni intentions sérieuses
resen problem un grave problème
v resnem slučaju en cas critique, au cas où cela deviendrait sérieux
biti resno bolan être sérieusement (ali gravement) malade
to ni resno mišljeno c'est pour rire
resno se držati garder son sérieux
resno kaj jemati prendre quelque chose au sérieux
resno govorim je parle sérieusement
ali resno trdite, da? prétendez-vous sérieusement que?
zelo resno mislim je ne plaisante pas du tout - résno prislov in earnest; seriously
zelo, smrtno résno in sad earnest
(jaz to) résno mislim I really do think so
tega ne misliš résno? you can't be in earnest?
misliš résno? are you really in earnest (ali in real earnest)?
čisto résno (brez šale) in sober earnest
mislim popolnoma résno I am quite serious
misliš (to) résno? are you serious?
résno govorim I am speaking in earnest
résno se držati (zadrževati smeh) to keep a straight face
résno se lotiti dela to really get down to work
premalo résno kaj vzeti to take matters not too seriously - reven kot cerkvena miš frazem
(zelo reven) ▸ szegény, mint a templom egere