Franja

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

mois [mwa] masculin mesec; mesečna plača; pluriel menstruacija

au mois na mesec, mesečno
au mois de mai v (mesecu) maju
dans le délai d'un mois v roku enega meseca
dans un mois v enem mesecu
du mois courant, présent, de ce mois tega, tekočega meseca
par mois na mesec
tous les mois vsak mesec
tous les trois mois vsake kvatre, vsake tri mesece
trois mois, six mois četrt leta, pol leta
dix-huit mois poldrugo leto, leto in pol
mois précédent prejšnji mesec
dans le courant du mois, au cours du mois v teku meseca
d'ici le mois prochain, mon travail sera achevé danes mesec bo moje delo dokončano
le quantième du mois mesečni datum, dan v mesecu
elle est dans son neuvième mois ona je v devetem mesecu nosečnosti
être payé au mois biti mesečno plačan
toucher son mois dobiti, dvigniti svojo mesečno plačo
toucher un treizième mois dobiti trinajsto plačo

moment [móumənt] samostalnik
hip, trenutek
figurativno veliki trenutek; pomen, važnost (to za)
fizika moment

at the moment sedaj, trenutno
at any moment vsak hip
for the moment za sedaj
not for the moment trenutno ne
in a moment takoj, v trenutku
just a moment samo trenutek
man of the moment sedaj važna oseba
of (great) moment (zelo) važen
of little (ali no) moment nevažen
this very moment takoj
the moment that takoj ko
to the moment popolnoma točno
at a moment's notice v najkrajšem roku
one moment!, half a moment! (počakaj) trenutek!

moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

à ce moment v tem trenutku, zdajle
au dernier moment v zadnjem trenutku
au, dans le moment où v trenutku ko
à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
dans un moment v hipu, takoj
dans, sur le moment hipoma, takoj
de moments en moments nepretrgoma
d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
de, dès ce moment od tega trenutka dalje
depuis un long moment že precej časa
du moment trenuten, sedanji
du moment que, oû od trenutka ko, odkar
en un moment v hipu
en ce moment v tem trenutku, sedaj
par moments od časa do časa
pour le moment trenutno
sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
mauvais moment neugoden trenutek
les derniers moments zadnji trenutki
moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!

momento m

1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da

2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment

5. glasba moment musical

momento moški spol trenutek, moment; pomembnost, važnost

momento de inercia vztrajnostni moment
de poco momento nepomemben
al momento takoj, na mestu
(a) cada momento vsak trenutek
a los pocos momentos kmalu nato
en este momento trenutno, ta čas
por el momento za zdaj, začasno
creciendo por momentos vidno rastoč
llegará de un momento a otro vsak trenutek bo prišel
volveré en un momento bom takoj zopet tu

monthly [manɵli]

1. pridevnik
mesečen

2. prislov
mesečno

3. samostalnik
mesečnik (list)
množina, medicina mesečna čišča, menstruacija

monthly nurse negovalka, ki pomaga porodnici v prvem mesecu po porodu
monthly rose kitajska vrtnica, ki cveti vsak mesec

mother¹ [mʌ́ðə] samostalnik
mati; mati prednica (v samostanu)
arhaično, medicina histerija

artiflcial mother inkubator
mother earth mati zemlja
pogovorno to kiss mother earth pasti
Mother's Day materinski dan
every mother's son vsak človek
mother country domovina
necessity is the mother of invention sila kola lomi
zoologija Mother Carey's chicken viharnica (ptica)
Mother Hubbard široka, ohlapna ženska obleka
kemija mother liquor (ali liquid) lužna usedlina
mother lode glavna rudna žila
botanika mother of thousands vrsta divjega lanu

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

mouvant, e [muvɑ̃, t] adjectif premičen; gonilen; premikajoč se, v gibanju (tla); spremenljiv, nestabilen

force féminin mouvante gonilna sila (tudi figuré)
sables masculin pluriel mouvants ugrezljiv sipni pesek, svižec
situation féminin mouvante nestabilen položaj
bâtir sur un terrain mouvant (figuré) graditi na nesolidnih tleh (ki se vdajajo)
avancer en terrain mouvant spustiti se na področje, ki nam je malo znano in kjer lahko vsak hip naredimo usodno napako

múka (-e) f

1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia

mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

mundo antiguo stari svet (vek), antika
el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
el otro mundo onstranstvo
todo el mundo vsi, vsak
a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
dejar el mundo odreči se svetu
echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
ir, rodar (por el) mundo svet obresti
irse por esos mundos svojo pot iti
habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
parecer un mundo sijajno izgledati
todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
venir al mundo na svet priti
ver mundo razgledati se v svetu
desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
así va el mundo tako je na svetu

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

murder¹ [mə́:də] samostalnik
umor (of)

to commit a murder zagrešiti umor, umoriti
to cry blue murder zagnati krik in vik
pogovorno it was murder bilo je strašno
the murder is out resnica je prišla na dan
murder will out vsak umor pride prej ali slej na dan
ameriško, pravno first-degree (second-degree) murder umor, (uboj)

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

način¹ moški spol (-a …)

1. die Art, die Weise, die Art und Weise; (izražanja Ausdrucksweise, arhiviranja Ablageart, filozofija biti Seinsweise, bojevanja Kampfweise, brušenja Schleifart, dela Arbeitsweise, delovanja Wirkungsweise, financiranja Finanzierungsart, govorjenja Redeweise, Sprechweise, Sprechart, izdelave Bauart, hoje Gangart, Gehweise, igre Spielweise, izdelave Machart, izhajanja Erscheinungsweise, izkoriščanja Nutzungsart, glasba lokovanja Strichart, nastajanja Entstehungsart, obdelave Bearbeitungsweise, obstoja Daseinsweise, pakiranja Packungsart, pisanja Schreibweise, plačila Zahlungsweise, podajanja Darstellungsweise, pridobitve Erwerbungsart, prikazovanja Auslegungsart, pripovedovanja Erzählweise, sklepanja [Schlußweise] Schlussweise, slikanja Malweise, uporabe Anwendungsweise, Verwendungsweise, vedenja Verhaltensweise, vezave Bindungsart, vožnje Fahrweise, zapisa Schreibart, pogona Antriebsart, ravnanja Verfahrensweise, produkcijski Produktionsweise, računski Rechnungsart, pisanja Schreibweise, smrti Todesart)
način dela die Arbeitsweise, pri strojih: der Betrieb

2. (postopek) das Verfahren (delilni Teilverfahren, vezave Bindeverfahren)

3. (metoda) die Methode (barvanja Färbemethode, konzerviranja Konservierungsmethode, rudarstvo odkopavanja/dobivalni Abbaumethode, preizkušanja Prüfmethode)

4. v kuhinji:
na lovski način nach Jägerart
|
na … način in … Weise
na isti način in gleicher Weise
na običajni način in gewohnter Weise
na primeren način in geeigneter Weise
na ta način auf diese Weise, in dieser Weise
na tak način solchermaßen, solcherweise, solcherart
na vsak način auf alle Fälle, auf jeden Fall, unter allen Umständen, jedenfalls, (na vso silo) partout, um jeden Preis
na noben način in keiner Weise, (nikakor ne) keineswegs

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

načín manière ženski spol , façon ženski spol , mode moški spol , méthode ženski spol

na kakšen način? de quelle manière (ali façon)?
na ta način de cette manière (ali façon), ainsi, de la sorte
na ta ali oni način d'une façon (ali manière) ou d'une autre
na vsak način de toute façon (ali manière)
na vse mogoče načine de toutes les manières possibles
delovni način manière de travailler, méthode (ali mode) de travail, (stroja) mode de fonctionnement
način plavanja style moški spol de nage
računski način méthode de calcul
tvorni (trpni) način (pri glagolu) voix ženski spol active (passive)
način življenja manière de vivre, genre moški spol (train moški spol) de vie