Franja

stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
litrska steklenica bottiglia da un litro
termos steklenica bottiglia termica, termos
grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
dno steklenice fondo della bottiglia
steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti

stekleníca botella f

kristalna steklenica botella de cristal
steklenica pletenka botella forrada, (velika) damajuana f; (balon) bombona f
steklenica za vodo garrafa f
leidenska steklenica (fiz) botella de Leiden
otroška steklenica biberón m
steklenica vina una botella de vino
mleko (pivo) v steklenicah leche f (cerveza f) embotellada (ali en botellas)
dno steklenice fondo m de botella
vrat steklenice gollete m
hladilnik za steklenice enfriador m de botellas
vedro za hlajenje steklenic cubillo m (para refrescar botellas)
odpirač za steklenice abre-botellas m, descapsulador m
polica za steklenice estante m para botellas; porta-botellas m
pomivalni stroj za steklenice enjuagadora f (ali lavadora f) de botellas
stroj za polnjenje steklenic (máquina f) llenadora f de botellas
stroj za čepljenje steklenic máquina f para taponar botellas
ščetka za čiščenje steklenic escobilla f, limpiabotellas m
piti iz steklenice beber en (ali de) la botella

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

stiska|ti¹ (-m) stisniti

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen; pest (die Hand/Faust) ballen; krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stiskati grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen

4. v kaj: (tlačiti) einzwängen

5. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stiskati grozdje za vino: keltern
stiskati olje Öl ziehen
|
figurativno stiskati srce komu (jemandem) das Herz schwer machen

stisn|iti (-em) stiskati

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen
pest (die Hand/Faust) ballen
krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen
stisniti oči die Augen zudrücken
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln, die Hand drücken
figurativno stisniti srce komu (jemandem) das Herz schwer machen
stisniti ustnice den Mund zusammenpressen
stisniti zobe die Zähne zusammenbeißen
stisniti skupaj [aufeinanderdrücken] aufeinander drücken, [aufeinanderpressen] aufeinander pressen
stisniti v kepo ballen, zusammenballen
stisniti koga v kot figurativno (jemanden) in die Enge treiben

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stisniti grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. (poriniti skupaj) zusammenschieben, [gegeneinanderpressen] gegeneinander pressen, zusammenpressen, ljudi: zusammendrängen

4. roko, nogo - padajoča skala, drevo: quetschen, vrata prst einquetschen, einklemmen

5. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen, (etwas) entsaften

6. v kaj: (tlačiti) einzwängen

7. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stisniti grozdje za vino: keltern
stisniti olje Öl ziehen
|
figurativno stisniti jo (pobegniti) kneifen, auskneifen

sublīmis -e (menda iz sub + līmen, torej „do zgornjega praga segajoč” ali „na zgornji prečnik vrat obešen”)

1. v zraku viseč (plavajoč, zibajoč se, lebdeč), visoko nad tlemi (zemljo) bivajoč, nadzemski: apparet sublimis in aëre Nisus V., accipiter … consequitur pennis sublimem in nube columbam V., hanc Venus ex alto sublimis Olympo spectat Tib., sublimis aranea Cat., aliquem sublimem ferre Pl. odnesti na ramah, aliquem sublimem (po novejših izdajah sublimen, gl. spodaj) medium arripere Ter. koga zgrabiti za telo in ga odnesti kvišku, aliquem sublimem rapere Kom., L., O. koga odnesti (odpeljati) visoko po zraku, quem (sc. Ganymedem) sublimem pedibus rapuit Iovis armiger uncis V.; v zvezi z glag. premikanja = kvišku v zrak (po zraku) oditi, odplavati, splavati, vzleteti, odleteti idr.: haec locutus … sublimis abiit L., ipsa (sc. Venus) Paphum abit V., iam super Europen sublimis vectus erat iuvenis O.; prolept.: ad caelum hinc ire putandum est sublimīs animas V. da se dvigajo kvišku na zgornji svet; pren.: Mnestheus, quem … sublimem gloria tollit V. ki ga povzdiguje slava, sublimemque feres ad sidera caeli … Aenean V. povzdignila boš visoko do zvezd; tako tudi: tuum nomen … cantantes sublime ferent ad sidera cycni V.

2. pesn. v višini, v višavah ali visoko bivajoč (sedeč, stoječ ipd.), visok, kvišku strmeč, moleč, segajoč: quotiens steteris sublimis in orbe O., sublime tectum, cacumen montis, sublimes columnae O., os O. pokončen, vertex, portae V., prospexi Italiam summa sublimis ab unda V. z vala, visoko na valu se zibajoč, sublimes in equis redeunt V. visoko na konjih, iret alter consul sublimis curru L. visoko na vozu (stoječ), sublime atrium H., flagellum H. visoko dvignjen, sublimior Atlas Iuv., sublimissimus currus Tert.; subst. sublīme -is, n višina, zrak, ozračje, starejše vzduh, vzdušje: aliquem in sublime extollere Auct. b. Afr. (o slonih), se eiaculari in sublime Plin., iactari in sublime Suet., facies in sublimi posita Plin., per sublime volantes Plin., ex sublimi devolutis Plin.; v pl.: antiquique memor metuit sublimia casus O.

3. metaf. vzvišen, vznesen, zanosen, vznosit, visok, vzvišen, plemenit, sublimen, veličasten, velik, slaven, ponosen, visoko mereč, za visokim stremeč ipd.: viri Varr., nomen O. sloveče, mens, pectora ali sublimis cupidusque H. visoko mereč(a), sublimia cures H., nos quoque sublimes Magnus facit Lucan., qua claritate nihil in rebus humanis sublimius Plin., quid … tuis natalibus … inveniet quisquam sublimius? Iuv., sublimissimi iudices Cod. I.; o govoru: versūs H., carmen O., carmina Iuv., oratio, actio, genus dicendi, verbum Q., sublimia humilibus miscere Q., sonus (jezik) Sophoclis sublimior Q.; metaf. o govorniku in pesniku: naturā sublimis et acer H., sublimis et gravis et grandiloquus Q., plerumque sublimis et satis apertus Q. — Adv.

1. sublīmiter visoko, v višini, v višavah: sublimiter stare Ca. pokonci, volitare Col.

2. adv. acc. sg. n sublīme
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: aër ali sonus sublime fertur Ci., legatos non pinnis sublime elatos Alpīs transgressos (sc. esse) L., segetem … sublime expulsam eruerent V., sublime volans nubi se inmiscuit atrae V., sublimius altum attollere caput O.
b) visoko = v višini, v višavi (višavah), v (na) zraku: nihil interest, humine an sublime putescat Ci., faces caeli sublime volantīs Lucr.; metaf. vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno: alia sublimius … dicenda Q. — Adv. soobl. sublīmen
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: Naev. fr., erum meum … sublimen ferunt Pl., sublimen intro hunc rape Ter.
b) visoko = v višini (višavi), v zraku: aspice hoc sublimen candens, quem vocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. — Adj. soobl. sublīmus 3: ex sublimo vertice ali sublima evolat Acc. ap. Non., per deum sublimas subices (beri dvozložno!) Enn. ap. Gell., sublima nebula S. fr., sublima (subst. n. pl.) caeli Lucr.

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

ščitnik¹ moški spol (-a …) der Schutz, der Schützer (za golen Schienbeinschutz, gumijast Gummischutz, za koleno Knieschützer, Knieschutz, za uho Ohrenschützer, robni Kantenschutz, za roko Handschutz, Handschützer, za verigo Kettenschutz, za komolec Ellbogenschützer, za nogo Beinschutz, za obraz Gesichtsschutz, za oči Augenschutz, za vrat Halsschutz, tilnični Nackenschutz); pri varjenju: der Schutzschild; pločevina: das Schutzblech; iz blaga: der Schoner (za rokave Ärmelschoner), za pohištvo: der Schonbezug
ščitnik za oči der Schirm, der Augenschirm
ščitnik za kolena das Knieleder, die Kniegamasche
ščitnik za prst die Fingerkappe

šestéro numer. inv. sei:
palača ima šestero vrat il palazzo ha sei porte

škrípanje (-a) n cigolio, scricchiolio, stridore:
škripanje vrat lo scricchiolio della porta
škripanje voza il cigolio del carro
škripanje z zobmi stridor di denti (tudi pren.)

štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
PREGOVORI:
kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

tánek (-nka -o)

A) adj.

1. sottile; esile, tenue:
tanek kos kruha sottile fetta di pane
tanek papir carta sottile
tanka pločevina lamiera sottile
tanek vrat collo sottile, esile
tanek steber dima un esile filo di fumo

2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

3. (oster) fine:
tanek sluh udito fine

4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
tanka megla una nebbia tenue, sottile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
človek tankih misli persona penetrante, perspicace
kozm. tanka koža pelle fine
biol. tanka kutikula cuticola fine
grad. tanek predelni zid sopramattone
gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
anat. tanko črevo intestino tenue

B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
pren. gre mu na tanko gli va male

taureau [tɔro] masculin bik

cou masculin de taureau bikovski vrat
course féminin, combat masculin de taureaux bikoborba
avoir une force de taureau biti močan ko bik
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za roge, figuré odločno se spoprijeti s težavo; astronomie bik, drugi znak v zodiaku

taurino agg. bikovski (tudi ekst.):
collo taurino bikovski vrat

tēctum -ī, n (subst. pt. pf. glag. tegere)

1. streha, starejše krov: tectum et tegulae Pl., culmen tecti V., O., tecta domorum Lucr., sub tectum congerere Ci., firma tecta in domiciliis habere Ci., tecto tenus Sen. ph., ex tectis fenestrisque prospectant L., se praecipitem tecto dedit H. bežal je na vrat na nos čez streho; occ.
a) strop: Val. Max., summum H.
b) nebo, baldahin nad posteljo: H.

2. sinekdoha streha = hiša, poslopje, stavba, zgradba, suhôta, bivališče, domovanje, stan, stanišče, stanovanje, zatočišče ipd.: ager sine tecto Ci., tecta hortorum L., tecta informia inposita rupibus L., tecta (palača) caelata Enn. ap. Ci., non modo extra tectum sed ne extra lectum quidem Ci., tecta erant pleraque ex cratibus ac tabulis facta, alia harundine texta stramento intecta L., in portis murisque tecta militariter aedificare L., aliquem tecto ac domo invitare Ci., in tectum recipere Pl., tecto recipi C., meum casum tecta urbis ac templa lugent Ci., sub tecto vivere Ph., inter annos XIV tectum non subire C., in hospitis tectis viros iugulari iussit Ci., in vestra tecta discedite Ci., sed quercus tecta cibumque dabat O., multis locis ne tectum quidem accipio Ci., arma tectis amovet V., tectum per vim demoliri Ci., tecta disturbare Ci., inter tecta subsistere Plin. iun., Triviae tecta V. svetišče, tectum Sibyllae V. votlina, duplina, duplja, duplo, columba dat tecto (golobnjak) plausum V., doli tecti V. = labirinta, tecta ferarum V. brlogi, tecta solida O. zapor.

tēnda f

1. zavesa, zastor:
tenda alla veneziana rebrača, roleta, žaluzija

2. šotor:
tenda a casetta hišni šotor
tenda da bivacco alpin. bivak
levare le tende šotore podreti; pren. odkuriti jo, popihati jo, oditi na vrat na nos
piantare le tende postaviti šotor; pren. nastaniti se, povabiti se v goste

3. med.
tenda a ossigeno kisikov šotor

tendre*² [tɑ̃drə] verbe transitif napeti, nategniti; tapecirati (steno); iztegniti, prožiti, podati (roko); usmeriti (vers proti); nastaviti (past, zanko); razpeti, postaviti (šotor); verbe intransitif stremeti, težiti, nagibati se, imeti nagnjenje, tendenco (à k)

se tendre napeti se, postati napet
tendre un arc napeti lok
tendre une chambre obložiti sobo s tapetami
tendre le cou iztegniti vrat
tendre à sa fin nagibati se h koncu, iti h kraju
tendre la main (figuré) prosjačiti, prositi vbogajme; pomagati (à quelqu'un komu)
tendre la main en signe d'amitié podati roko v znak prijateljstva
tendre l'oreille napeti ušesa, pazljivo poslušati
tendre la perche, le bras, la main à quelqu'un nuditi pomoč, pomagati komu
tendre à la perfection stremeti k popolnosti
être tendu (figuré) biti razdražljiv
la situation tend à s'améliorer položaj kaže tendenco k izboljšanju
leurs rapports se tendirent njihovi (njuni) odnosi so postali napeti
ceci tendrait à prouver que votre hypothèse était juste to bi dokazovalo, da je vaša hipoteza (bila) pravilna

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je