Franja

march² [ma:č] samostalnik
vojska hod, pohod, korakanje, marš
glasba koračnica
figurativno napredek, napredovanje, tok (časa)

glasba dead march posmrtna koračnica
forced march pospešen marš
vojska a line (ali route) of march maršruta
slow (quick, double-quick) march počasen (hiter, zelo hiter) vojaški korak
to steal (ali gain) a march on s.o. prehiteti koga
march past mimohod, defile
on the march na pohodu
vojska quick march! naprej marš!
vojska march at ease! z navadnim korakom!

material moški spol (-a …) das Material, (snov) der Stoff, der Werkstoff; za hlajenje, vsipavanje, pri kuhanju ipd.: das Gut (cepljivi Spaltmaterial, figurativno človeški Menschenmaterial, pravo dokazni Beweismaterial, tehnika drobni Kleinmaterial, biologija genetski Genmaterial, gradbeni Baumaterial, Baustoff, grobi Grobstoff, informacijski Informationsmaterial, izolacijski Dämmstoff, Isoliermaterial, Isolierstoff, za formiranje Formstoff, za pouk Unterrichtsmaterial, naravni Naturwerkstoff, odpadni Altstoff, Altmaterial, ovojni Packmaterial, pisarniški Schreibwaren množina, das Büromaterial, poskusni Experimentiermaterial, propagandni Propagandamaterial, pravo razbremenilni Entlastungsmaterial, reklamni Werbematerial, sanitetni Sanitätsmaterial, slikovni Bildmaterial, vzrejni Zuchtmaterial); das -gut (izkopani Baggergut, za hlajenje Kühlgut, za kuhanje Kochgut, za posipanje Streugut, za polnjenje Füllgut, za rezanje Schneidgut, za sušenje Trockengut, za šivanje Nähgut, sipki Schüttgut, vojaški Heeresgut)
… materiala Material-
(bilanca das Materialverhältnis, lastnost die Materialeigenschaft, pomanjkanje der Materialmangel, poraba der Materialverbrauch, Materialaufwand, prihranek die Materialeinsparung, raziskava die Werkstoffprüfung, Materialprüfung, utrujenost die Materialermüdung, zbiranje die Materialsammlung, Stoffsammlung, odpadnega die Altmaterialerfassung)
skladišče za material das Materiallager
nauk o materialih die Werkstoffkunde
napaka v materialu der Materialfehler, Werkstoffehler
ustrezen materialu materialgerecht

médecin [mɛdsɛ̃] masculin zdravnik, doktor

médecin accoucheur (zdravnik) porodničar
médecin adjoint, assistant, auxiliaire zdravnik asistent, pomožni zdr.
médecin administratif okrožni zdr.
(figuré) médecin de l'âme, des âmes spovednik (duhovnik)
médecin du bord ladijski zdr.
médecin de caisse zdr. za člane bolniške blagajne
médecin de campagne podeželski zdr.
médecin des écoles, scolaire šolski zdr.
médecin en chef, médecin-chef glavni zdr.
médecin colonel vojaški zdravnik najvišjega čina
médecin consultant posvetovalni, pritegnjeni zdr.
médecin contractuel pogodbeni zdr.
médecin diplômé diplomirani zdr.
médecin habituel, de famille hišni, domači zdr.
médecin d'hôpital, des hôpitaux zdr. v bolnici
médecin légiste, des morts sodni zdr.
médecin lieutenant (militaire) višji zdr.
médecin marron mazaški zdr., mazač
médecin militaire, de la marine vojaški, mornariški zdr.
médecin naturiste zdravnik, ki zdravi z naravnimi zdravilnimi metodami
médecin praticien, général splošni zdr.
médecin traitant zdraveči zdravnik (ki zdravi bolnika)
médecin spécialiste zdr. specialist
de médecin zdravniški
certificat masculin de médecin zdravniško spričevalo
Chambre féminin des médecins zdravniška zbornica
libre choix masculin du médecin prosta izbira zdravnika
femme féminin médecin zdravnica
frais masculin pluriel de médecin zdravniški stroški
prescription féminin du médecin zdravniški, zdravnikov recept

médico zdravniški

médico m zdravnik
ciencias médicas medicina, zdravilstvo
médico de cabecera telesni (domači) zdravnik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
médico de consulta posvetovalni (pritegnjeni) zdravnik
médico del distrito okrožni zdravnik
médico ginecólogo, médico de enfermedades de la mujer zdravnik za ženske bolezni, ginekolog
médico de estado mayor štabni zdravnik
médico forense sodni zdravnik
el médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)
médico (en) jefe, primer médico primarij, višji zdravnik
médico militar vojaški zdravnik
médico sin visitas zdravnik brez klientele
mal médico doktor skaza, mazač
hacerse examinar (auscultar) por el médico dati se zdravniško pregledati

Memnōn -onis, acc. -onem in -ona, m (Μέμνων) Mémnon

1. sin Titona in Eos (Avrore), kralj vzhodnih Etiopcev; hitel je na pomoč Trojancem in pred Trojo ubil Antioha, zato ga je Ahil usmrtil, Eos pa mu je od Zevsa izprosila nesmrtnost. Njegove žalujoče tovariše, ki so ga sežgali pred Trojo, so bogovi spremenili v ptice (aves Memnoniae ali Memnonides), ker so preveč žalovali za njim; po drugi zgodbi so se te ptice ob sežigu Memnonovega trupla dvignile iz njegovega pepela. Te ptice baje vsako leto letijo v Trojo in se tam bojujejo med seboj. Zaradi imenske podobnosti so v aleksandrinski dobi v to bajko vključili egiptovskega kralja Amenhotepa III., čigar velikanski kip pri egiptovskih Tebah (ki je še ohranjen) je ob sončnem vzhodu zvenel. Od takrat naprej so si Memnona predstavljali kot črnca: Auct. b. Hisp., Hyg., Sen. tr., Sil., Mart., Plin., Gell., Cl., M., Memnon Aethiops Cat., sic Memnonis umbris annua sollemni caede parentet avis! O., cura deam propior luctusque domesticus angit Memnonis amissi O., turgidus Alpinus iugulat dum Memnona H., cui maiora senis Tithoni gaudia vivi quam gravis amisso Memnone luctus erat Pr., nigri Memnonis arma V., Memnonis saxea effigies, ubi radiis solis icta est, vocalem sonum reddens T., dimidio magicae resonant ubi Memnone chordae Iuv. — Od tod adj. Memnonis -idis, f Mémnonova; subst. Memnonidēs -um, f (sc. aves) Mémnonove ptice: Isid., praepetibus subitis nomen facit auctor: ab illo Memnonides dictae O., auctores sunt omnibus annis advolare Ilium ex Aethiopia aves et confligere ad Memnonis tumulum, quas ob id Memnonidas vocant Plin. Memnonius 3 (Μεμνόνιος) Mémnonov, mémnonski; metaf. orientalski, vzhodnjaški, jutrovski, črn(ski), zamorski: Memnonio cycnos esse colore putem (= črne barve) O., cum quo Rhipaeos possim conscendere montis ulteriusque domos vadere Memnonias (= Etiopija) Pr., non, cum Memnoniis deducens agmina regnis (= Etiopija) Cyrus Lucan.

2. vojaški poveljnik Aleksandra Velikega, doma iz Trakije: Cu.

3. z Rodosa, Mentorjev brat, Artabazov svak, perzijski vojskovodja: Front.

mēnsor (mēsor) -ōris, m (mētīrī)

1. mer(il)ec: maris et terrae mensor Archytas (kot matematik) H., mensor itinerum Plin. potomerec, mensor frumentarius Paul. (Dig.) žitomerec, agri mensor (tudi agrimensor) poljemerec, zemljemerec, poseb. vojaški zemljemerec, inženir: Amm., Cass.

2. occ.
a) poljemerec, zemljemerec, geometer, geodet: Luc. fr., Varr., Col., humum signavit limite mensor O., mensor machinarius Ulp. (Dig.) zemljemerec, ki uporablja posebna merila.
b) stavbar, stavbenik, gradbenik, arhitekt (ker „premerja“ načrte): Plin. iun.
c) kot voj. t.t. zemljemerec = oblikovalec (označevalec, zakoličevalec) šotorov: Veg., Cod. Th.

mētor -ārī -ātus sum (mēta)

1. meriti, izmeriti, premeriti (premerjati), obtakniti, zakliniti, zakoličiti (zakoličevati): caelum O., agros V., regiones animo L., Indiam Plin., curriculum stadii pedibus suis Gell.; poseb. castra metari C., L., T., Cu. vojaški tabor (ostrog) zakoličiti, tako tudi frontem castrorum metari L. in abs. metari L. za vojaški tabor zakoličiti (= odmeriti, določiti) kak kraj; metaf.: tabernacula ciliciis metari Plin. razpenjati šotore iz plaht, narejenih iz kozje dlake; s pass. pomenom: castra metata L., castris eo loco metatis Hirt., metato in agello H., nulla decempedis metata porticus H., nullus mihi ultra Getas metatur et Parthos ager Sen. tr., prope Beroeam vallo metato Amm., famulo tradiderat, digitis et metatis Neid (po drugi abit) Amm.

2. metaf. premeriti (premerjati) = obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati): nemoris alti densa loca m. Sen. tr., solos per noctem agros m. Sil.

Mevulānus -ī, m Mevulán, rim. ime, npr. C. Mevulanus, Antonijev vojaški tribun: Ci.

militärpflichtig: militärpflichtig sein biti vojaški/vojni obveznik

ministeriālis -e (ministerium) k cesarski službi spadajoč: milites Cod. Th. cesarski vojaški sli, cesarski uradniki.

motocycliste [-siklist] masculin motociklist

casque masculin, course féminin de motocycliste motociklistična čelada, dirka
motocycliste de l'armée vojaški motociklist

munition [münisjɔ̃] féminin (večinoma pluriel) strelivo, municija

munition explosive, incendiaire eksplozivno, zažigalno strelivo
pain masculin de munition komis, vojaški kruh
ravitaillement masculin en munitions oskrbovanje s strelivom
(humour) munitions de bouches živež, hrana
n'avoir plus de munition (familier) biti brez denarja, biti »suh«

munizione f

1. hist. voj. utrdba; (macchina guerresca) vojaška priprava

2.
munizioni pl. voj. strelivo, municija:
munizioni per fucili strelivo za puške
munizioni da caccia lovsko strelivo
deposito di munizioni skladišče streliva

3. pren.
pane di munizione vojaški prepečenec
avere, tenere in munizione gradb. imeti, držati na zalogi (material)

musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
musique du régiment polkovna godba
musique scénique spremljevalna glasba
boite féminin de musique glasbena skrinjica
chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
instrument masculin de musique glasbilo
cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
faire de la musique muzicirati
jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
lire la musique brati note
mettre en musique uglasbiti, skomponirati
c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red

nabòr pli moški spol , plissé moški spol

vojaški nabor recrutement moški spol, levée ženski spol (de troupes), conscription ženski spol, appel moški spol (aux armes)

nabòr

vojaški nabor reclutamiento m; alistamiento m; A conscripción f

najémnik, -ica locataire moški spol, ženski spol , preneur, -euse moški spol, ženski spol (à bail, à ferme), tenancier, -ière moški spol, ženski spol , gérant, -e moški spol, ženski spol

vojaški najemnik mercenaire moški spol

namen² [è] moški spol (-a …) (smoter) der Zweck; die Zweckbestimmung
dobrodelni namen mildtätiger Zweck
(pridobitni Erwerbszweck, sam sebi namen Selbstzweck, vojaški Militärzweck)
v namen zu (dem/diesem) Zweck
v … namene zu … Zwecken/für … Zwecke
(reklamne zu Reklamezwecken, študijske für Studienzwecke/zu Studienzwecken)
imeti namen pri čem: bezwecken (mit)
uporabljen za druge namene zweckentfremdet
odtujitev namenu die Zweckentfremdung
odtujiti namenu zweckentfremden
namen posvečuje sredstvo der Zweck heiligt das Mittel

naslòv (-óva) m

1. indirizzo:
naslov na pismu, na pošiljki indirizzo sulla lettera, sul plico
privatni naslov indirizzo privato
vojaški naslov posta militare

2. (ime glasbenega, likovnega, literarnega dela) titolo:
naslov članka, filma, knjige titolo dell'articolo, del film, del libro
naslov časopisa testata del giornale

3. (beseda, ki izraža visoko stopnjo izobrazbe, stopnjo na hierarhični lestvici itd.) titolo:
podeliti naslov doktor znanosti assegnare il titolo di dottore in scienze
podeliti plemiški naslov dare il titolo nobiliare
šport. osvojiti, braniti naslov prvaka conquistare, difendere il titolo di campione

4. jur.
pravni naslov titolo
naslov za izterjatev dolga titolo di credito

5. publ. cassa, fondo:
dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja percepire i mezzi dal fondo assistenza sanitaria

6. star. (oznaka, vzdevek) soprannome, nomignolo; biblio.
prejeti sto naslovov ricevere cento titoli (giornali, riviste, libri)
inform. naslov celice simbolo della cellula
pošta brzojavni naslov indirizzo telegrafico
šah. mojstrski, velemojstrski naslov titolo di maestro, di grande maestro

national¹ [nǽšənəl] pridevnik (nationally prislov)
naroden, nacionalen

national anthem državna himna
national costume narodna noša
national bank narodna banka
politika national assembly narodna skupščina
politika, ameriško national convention shod politične stranke za imenovanje predsedniškega kandidata
ekonomija national debt državni dolg
ekonomija national economy narodno gospodarstvo
ekonomija national income narodni dohodek
ameriško National Guard narodna straža
britanska angleščina National Health Service državna zdravstvena služba
britanska angleščina National Insurance socialno skrbstvo
national park nacionalni park
vojska national service vojaška služba, vojaška obveznost
vojska national service man vojaški obveznik