Franja

povzpéti se to ascend, to climb (up), to mount; to go up; to rise

povzpéti se na na Eiffelov stolp to go up (ali to climb up) to the top of the Eiffel Tower
povzpéti se na konja to mount a horse
povzpéti se na grič to climb a hill
povzpéti se na prestol to ascend the throne
povzpel se je iz navadnega vojaka he rose from the ranks
povzpel se je do polkovnika he rose to be a colonel
visoko povzpéti se to rise to the heights

precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov

precipitevolissimevolmente avv. šalj. strmoglavo; globoko, nizko:
PREGOVORI: chi troppo in alto sale, cade sovente precipitevolissimevolmente preg. kdor visoko leta, nizko pade

prēgio m (pl. -gi)

1. vrednost, kvaliteta, odlika:
valutare con obiettività i pregi e i difetti nepristransko presoditi odlike in pomanjkljivosti

2. čast, sloves:
avere gran pregio biti visoko čislan
farsi pregio di qcs. biti s čim počaščen
salire in pregio pridobiti si sloves
tenere in pregio ceniti, čislati

premetá(va)ti to toss, (ladjo) to toss about; (postaviti na glavo, figurativno) to turn upside down, to turn topsy-turvy; (iskati) to search, to rummage, to rake through (ali over), to ransack

premetá(va)ti se to turn somersaults
premetá(va)ti se v postelji z visoko vročino to toss about in bed with a high fever

premium [prí:miəm] samostalnik
nagrada, darilo, premija; obrok zavarovalnine
ekonomija ažijo, nadav; učnina (za vajenca); (borza) premija, pristojbina za posojilo vrednostnih papirjev

at a premium ekonomija nad pariteto; figurativno visoko cenjen
to stand at a premium biti nad nominalno vrednostjo; figurativno biti visoko cenjen
rate of premium premijska stopnja
constant premium stalna korist
to put a premium on razpisati nagrado za
ekonomija premium bonds premijske obligacije
ekonomija premium offer prodaja z dokladami
ekonomija premium system sistem premijskega plačila
ekonomija premium reserve premijska rezerva
free of premium brez premije

prenêsti porter, transportet, reporter ; (naprej) transmettre, retransmettre, transférer, rapporter, déléguer , pravno reverser ; (bolečine) supporter, souffrir, tolérer ; (potrpežljivo) endurer, céder, se laisser faire ; (z enega računa na drugega) virer ; familiarno transbahuter

prenesti delnice transférer des actions
prenesti kot (geometrija) rapporter un angle
prenesti pravice na koga (pravno) subroger quelqu'un
prenesti visoko temperaturo aller au feu
prenesti vsoto, tekoči račun na koga drugega reporter une somme, un compte courant à un autre
ne prenesti svojega neuspeha, poraza ne pas (pouvoir) accepter son échec
ne more prenesti vonja po ribah il ne peut pas souffrir l'odeur du poisson
ne bo prenesel prevoza il ne supportera pas le transport
potrpežljivo prenesti (familiarno) digérer
vse prenesti se laisser faire, tout supporter, figurativno se laisser tondre la laine sur le dos

preparatory¹ [pripǽrətəri] pridevnik (preparatorily prislov)
uvoden, pripravljalen

britanska angleščina preparatory school pripravljalna šola (za srednjo ali visoko šolo)
preparatory to preden, kot priprava za

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

price¹ [práis] samostalnik
cena, stroški, izdatki; (borza) tečajna vrednost, borzni kurz; plačilo, nagrada
figurativno cena, žrtev

fixed price stalna cena
price fixed zadnja, najvišja cena
ekonomija long price bruto cena (vključno s carino)
cost price lastni stroški
ekonomija adjustable (ali graduated) price gibljiva cena
ekonomija asked price zahtevana cena
ekonomija bid (ali offered) price ponujena cena
ekonomija share (ameriško stock) price borzni kurz
ekonomija price of issue; ali issue price emisijski kurz
ekonomija price per unit cena za kos
ekonomija to get (ali secure) a good price doseči dobro ceno
figurativno every man has his price vsakega človeka je moč kupiti
beyond (ali above, without) price neprecenljiv, nedosegljiv
to set a price on s.o.'s head razpisati nagrado na koga
at a heavy price za visoko ceno, za veliko žrtev
at any price za vsako ceno
not at any price za nobeno ceno
to bear too high (ali stiff) a price preveč veljati
sleng what price? kako kaže z...?, kakšne šanse ima...?

prilésti (-lézem) perf. arrivare strisciando, arrivare lentamente, a fatica, raggiungere strisciando, raggiungere a fatica:
prilesti na vrh raggiungere la cima
prilesti do mature finire a stento la scuola media
prilesti na svet venire al mondo, nascere
visoko prilesti (v družbi, v službi) giungere, pervenire in alto, raggiungere alte cariche

pritličj|e srednji spol (-a …) das [Erdgeschoß] Erdgeschoss/Erdgeschoß, das Parterre (visoko Hochparterre)
v pritličju im [Erdgeschoß] Erdgeschoss, zu ebener Erde

pritlíčje rez-de-chaussée moški spol

visoko pritličje rez-de-chaussée surélevé

pritlíčje (-a) n pianterreno, pianoterra:
nizko pritličje pianoterra rialzato
visoko pritličje mezzanino

pritlíčje piso m bajo, planta f baja ; A bajos m pl

visoko pritličje entresuelo m
stanovati v pritličju vivir en un (piso) bajo

procul, adv. (iz prŏculus ali prŏculum, razširjeno iz *pro-co- (izpeljanka iz prŏ, gl. pod prō in proceres); prim. sl. proč)

1.
a) acc. v daljavo, na dalj(av)o, daleč tja: abire, abscedere O., digredi N., arbitris p. remotis S., tali p. pellite O., sacra publica ab incendiis p. auferre L., p. exstructa canistra H. v daljavo = kvišku (visoko) nagrmadeni.
b) abl. iz dalj(av)e, iz daljnega, (i)zdaleč, oddaleč (od daleč), na daleč: attendere Ci., conspicere aliquem N., tela conicere C., p. e fluctu cernitur Aetna V., non iam p., sed hic praesentes dii templa defendunt Ci.
c) loc. v daljavi, daleč: p. inde L., Mel., iam p. abesset N. biti že precej oddaljen, serta p. iacebant V., p. este, profani V. oddaljite se, est p. in pelago saxum V.; pogosto pri abl. ali s praep. a(b): haud p. ab eo loco N., p. a domo L., p. a conspectu Ci., p. a castris constiterunt C., p. mari, coetu hominum L., p. amne Cu., p. castris T., patriā procul Enn. fr., haud p. muris Cu., haud p. Romanis praesidiis L.

2. metaf. biti daleč, biti oddaljen od česa, biti brez česa: p. negotiis H., p. dubio L. brez dvoma, haud p. ab inopiā omnium rerum L., p. voluptatibus habiti T. ker so morali biti brez zabav, p. errare S. zelo se motiti, non p. abhorret ab insaniā Ci., animus tanto facinore p. abhorrens Cu., sine irā et studio, quorum causas p. habeo T. za kar nimam pran nobenega razloga; haud (nec) p. (ab)est, quin … L. malo (toliko) da ne … ; occ. (o vrednosti): aes p. a Corinthio Plin. precej slabši kot … ; (o času) dolgo: durabisne p.? Stat., haud p. occasu solis L. ne dolgo (= malo) pred sončnim zahodom.

pro-fundus 3, adv. -e (fundus)

1. globok, brezdanji, neizmeren glede na globino: H., O., Lucr., Col., Sen. ph. idr., mare Ci., fluvius Cu., fluvii voragines V., profundius nares mergere Plin., profundius intrare Prud.; ret.: altitudo L., T. brezdanja, neizmerna, caelum V., Val. Fl. visoko, silvae Cu., Lucr. gosti, grando Aus. gosta; pesn. globoko pod zemljo bivajoč, podzemeljski: Iuppiter (= Pluto) Stat., Iuno (= Proserpina) Cl., nox Erebi V., manes V.

2. metaf.
a) brezdanji, brezmeren, neizmeren, nezmeren: venter Cu., gula Sen. ph., avaritia S. nenasitna, nenasitljiva, somnus Ap., Hier., mero profundo incaluere Stat., profundo Pindarus ore H. neizčrpen v obilnosti izrazov (po drugih: globokomiseln), caelestia profunde (globoko) cogitat Cass., profunde (hudo) peccaverunt Vulg.
b) neznan: ars Ps.-Q. (Decl.), in profundo esse Icti. biti neznan. — Od tod subst. profundum -ī, n

1. glob(oč)ina, globokost: Lucr., Amm. idr., maris O., Suet., aquae Ci., me in profundum iecissem Ci., profunda camporum Iust. globoko ležeča polja, profunda silvarum Front. gosto gozdovje, silvarum ac montium profunda T. visoke gore in gosti gozdovi, commune profundis (podzemlju) et superis numen Cl.; pren.: in profundo veritatem esse demersam Ci., profundum vendis mihi Pl. brezdanji prepad (o trebuhu), profundum (brezdanja globina, brezno) ultimarum miseriarum Val. Max., cladium (bede) Val. Max.

2. occ. morska globina: moles praeceps in profundum ruit Cu., repente ex profundo insula emersit Iust., in profunda mergere Amm.; pesn. = morje: H., Lucan., Sil., Val. Fl. idr., filia matri omnibus est terris, omni quaesita profundo O., Siculum O., profundo vela dare V.

promouvoir* [prɔmuvwar] verbe transitif povišati (v službi), imenovati (quelque chose za kaj); figuré izvesti; poklicati v življenje; pospeševati

il a été promu général de division bil je povišan, imenovan za divizijskega generala
le ministre l'a promu à un haut poste minister ga je povišal na visoko (službeno) mesto, položaj
promouvoir la recherche scientifique pospeševati znanstveno raziskovanje

prō-pellō -ere -pulī -pulsum

1. naprej potisniti (potiskati), naprej poriniti (porivati), naprej suniti (suvati), (naprej) (po)gnati, naprej pognati (poganjati): navem remis Ci., navem in altum O. ali in aequora Pr., in profundum corpora natae O. pahniti, crates C. odpahniti, mensam Pr. prevrniti, iugum in priorem partem Col. odmakniti, hastam Sil. zagnati, zalučati, vreči, saxa in subeuntes Cu. metati, valiti, anima propellit corpus, membra Lucr., imago propellit aëra prae se Lucr., ventus propellit nubes non procul Gell.; pesn.: Pr., Phasin remige Pr. vzburkati, razburkati, propulsa cruore flumina Lucan. visoko valujoče, propellere muros Sen. tr. ali urbem Val. Fl. podreti, porušiti, razrušiti; occ. o živini (pred seboj) (po)gnati, ven (po)gnati: oves in pabulum, ovem potum Varr., pecora Cu., pecus extra portam L., pecora pastum (na pašo) L.; metaf. (naprej) (po)gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati), prignati (priganjati), privesti (privajati), dovesti (dovajati), nagniti (nagibati), premakniti (premikati): orationem dialecticorum remis Ci., si paulo etiam longius … L., Caecilium pietas et fraternus amor propulisset Ci., propulsus ad ultima amore Cu., propellere animos ad corrumpendum militiae morem T., terrore carceris ad mortem voluntariam propellere T., nullo propellente Suet.

2. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi: aliquem Pl., damnatos patria N.; occ. kot voj. t.t. v beg pognati, v beg zapoditi: hostes, multitudinem equitum C., aciem umbonibus Cu., hostem a castris L.; metaf.
a) pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati): aliquā re duram famem H., periculum vitae a me L., vim firmiore praesidio Cu., suavia dextrā oppositā Pr., canis eligitur propellendis iniuriis hominum Col.
b) (ven) (za)poditi, ven pahniti (pehati): cruda adhuc studia in forum Petr.

Opomba: Lucr. meri prŏpellat.

puntería ženski spol namerjenje (strelnega orožja), ciljanje

afinar la puntería točno v cilj nameriti; fig natančno premisliti
elevar la puntería iskati visoko protekcijo
errar la puntería cilj zgrešiti
hacer la puntería (na)meriti s puško
poner (dirigir) la puntería meriti; pogled upreti
tener buena puntería biti dober strelec
tomar la puntería meriti, ciljati