Franja

Zadetki iskanja

  • tòptan prisl. (t. toptan) vse skupaj, vse naenkrat, na veliko: na toptan prodavati
  • torreich Sport z veliko zadetki/goli
  • tot, indecl. (iz *toti [prim. toti-dem] iz demonstrativnega debla *to- [gl. is-te]; prim. skr. táti toliki, toliko, gr. τόσος, τόσσος)

    1. toliko, tako veliko, tako mnogo; subst., num. in adj., vedno pl.; subst.: cum tot essent circum hastam Ci., ex tot O., an timebant, ne tot unum superare possent Ci.; num. (se nikdar ne konstruira s partitivnim gen., ampak z ex): tot anni Ci., haec tot et tanta si nactus esses Ci., tot ex tuis amicis Ci.; adj.: tot ignes, iugera O., tot duces et exercitūs Ci., inter tot veterrimos populos L., tot viri ac tales Ci., tot ac tales viri Lact., tot tantaeque difficultates Ci.; v korelaciji: tot mala sum passus, quot in aethre sidera lucent O., quot homines, tot causae Ci., tot consulibus, quoties Ci., quantum putabis satis esse, tot vites ablaqueato Ca.

    2. toliko in toliko (kadar se ne pove konkretno število): tot milia G., volo dari ei … aureos tot G. (Dig.)
  • trésor [trezɔr] masculin zaklad; zakladnica; pluriel veliko konkretno bogastvo, zelo dragoceni predmeti, zakladi

    Trésor (public) državna blagajna
    un trésor, des trésors (figuré) mnogo, kup, gora
    il faut des trésors de patience pour le supporter treba je imeti goro potrpljenja, da ga prenašaš
    un trésor de renseignements zakladnica informacij, podatkov
    enfouir, chercher, découvrir un trésor zakopati, iskati, odkriti zaklad
    trésors pluriel de la terre zemeljski zakladi
  • tricksen uporabljati veliko trikov
  • trifouillée [trifuje] féminin velika množina, veliko število

    il a toute une trifouillée de cousins on ima celo vrsto bratrancev
  • tripotée [-pɔte] féminin batine, udarci; veliko število

    flanquer une tripotée à quelqu'un premikastiti koga
    avoir une tripotée d'enfants imeti kopico otrok
  • troncone m

    1. poveč. od ➞ tronco veliko deblo

    2. gozd. štor, parobek

    3. ekst. štrcelj

    4. večji kos (odlomljenega predmeta)

    5. lovstvo ščinkavec vabnik
  • turba1 -ae, f (indoev. kor. *tu̯er- (za)sukati, stepsti (stepati), zmesti; prim. gr. jon. σύρβη, at. τύρβη hrup, zmešnjava, adv. τύρβα, σύρβα zmedeno, lat. turbō -inis, turbēlae, turbāre, turbātiō, turbula, turma, trua)

    1. hrupen nered, nemir, hrup, hrušč, trušč, ropot, ropotanje, vrišč, „šunder“, zmeda, zmešnjava: Pl. idr., inter officium turbamque sacri O., festaque confusā resonabat regia turbā O., turba belli Ci., turba atque seditiones S., seditiones turbaeque populares Q., in turbas et discordias pessimo cuique plurima vis T., ecce autem nova turba atque rixa Ci., turbam facere Ter. ali turbas efficere Ci. delati zmešnjavo, vnesti (vnašati) nered (zmešnjavo), turbas Ter. ali turbam dare Caecil. fr. presesti (presedati) (kdo komu); pren.: turba iaculorum, rotarum O., ignis turbā voracior ipsā O. zaradi svoje nemirnosti požrešnejši; metaf. vihar, naval = razburjenost, vrenje, vzkip, vzkipenje jeze ali strasti, čustev: opperiar, ut sciam, num quidnam haec turba tristitiae adferat Ter., tum illae turbae fient Ter.; pl. turbae rovarstvo, rovarjenje, spletke, spletkarjenje, zvijačenje, spletkarstvo, kovarstvo, mahinacije, intrige: tuae mihi turbae non placent Pl.

    2. meton. gneča, zmeda, zmešnjava, vrvež, vrvenje, mrgolenje, gomazenje, drènj, drenjanje, metež, direndaj, izgred, tumúlt, starejše vreva: turba est nunc apud aram Pl., aliquem videre in turbā Ci., ex hac turbā et colluvione (sc. hominum) discedam Ci., hominem turbā extrahere H., quantā in turbā quantāque in confusione rerum omnium viveremus Ci., omnis turba ruit O. sklop ljudi, fugientium multitudo ac turba C., turbam submovet lictor L.

    3. occ. veliko število, množica (množice), truma, tolpa, jata, roj, kopa, kopica, kup, čreda, krdelo, drhal, trop, skupina, četa, ljudstvo, ljudje itd.:
    a) o ljudeh: turba credula O., atria turba tenet O., matrum, sororum O., patronorum Ci., meliora in mediam turbam atque in gregem coniciantur Ci., turba Latonae O. otroci, ducum V. spremstvo, turba mea L. moji ljudje, svojci; iron.: terrarum nos duo turba (vesoljno ljudstvo) sumus O.; pogosto z zaničlj. stranskim pomenom (= vulgus drhal, plebs): si in turbam exisset N., forensem turbam in quattuor tribus coniecit L., admiratio vulgi atque turbae C., turba navalis mixta ex omni genere hominum L. moštvo, mešano iz … , velut unus turbae militaris L.
    b) o bogovih, živalih, neživih bitjih: turba deorum Ci., turba piscium, volucrum O., mihi et turbae meae Ph. mojim mladičem, turba canum, volucrum, arborum O., turba prunorum, vulnerum Plin., negotiorum Sen. ph., inanium verborum Q. prazno mnogobesedje, puhla gostobesednost, querelarum Iust.
  • umblát -ă (-ţi, -te) adj.

    1. prometen

    2. ki je veliko prepotoval, izkušen
  • ùskrsovati -ujēm obhajati veliko noč
  • ùslasovati -ujēm obhajati veliko noč
  • ùvelikē, ùvelikō prisl.
    1. na veliko: stvar se uvelike radi
    2. že davno: već je uvelike proljeće
  • Vabanquespiel, das, figurativ veliko tveganje
  • varicōsus 3 (varix) imajoč veliko krčnih žil (varíc, kščnic, krtíc, krotíc, žil kŕčnic), krtíčast, krotíčast, krotíčav: sed meus frater maior, postquam vidit me vi deiectum domo, nupsit posterius dotatae vetulae varicosae vafrae Pomp. fr., ut si progeniem antiquam, qua est Maximus Quintus, qua varicosus vatax Luc. fr., centuriones Pers., haruspex Iuv., Arpinas Sid. (o Ciceronu).
  • vāsātus 3 (vās) veliko spolovilo imajoč: bene Lamp. dobro „opremljen“, „kurčat“.
  • vàskrsovati -ujēm obhajati veliko noč
  • veledélo s veledjelo, veliko djelo, remekdjelo (delo)
  • vȅledjelo s (ijek.), vȅledelo s (ek.) veledelo, veliko delo
  • velèopskrba ž oskrba na veliko