Franja

stánje¹ (-a) n

1. stato, condizione; situazione:
kritično stanje stato critico
biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
rel. stanje božje milosti stato di grazia
dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

2. fiz., kem.
agregatna stanja stati di aggregazione
trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
jur. brezustavno stanje incostituzionalità
osebno stanje stato civile
polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
zool. letargično stanje živali letargo

stáviti poner (na en, sobre) ; (namestiti) colocar ; tisk componer

staviti na kaj apostar por a/c (na konja por un caballo); hacer una apuesta
staviti 1000 peset apostar mil pesetas
stavim 100 proti 1 apuesto ciento contra uno
glavo stavim, da ... apuesto la cabeza a que...
kaj stavimo? ¿qué apostamos?
stavim, da (je tako)! ¡apuesto que sí!, fam ¡a que sí!
stavim, da ne! ¡apuesto que no!
stavim, da ne veš apuesto que no lo sabes
staviti v igri apostar en el juego
staviti 2 : 1 jugar doble contra sencillo
staviti vprašanje hacer una pregunta; plantear una cuestión
staviti v loteriji jugar a la lotería

stíl (-a) m um., šport. ekst. stile; maniera; taglio:
jedrnat, slikovit stil uno stile conciso, colorito
prefinjen stil stile elegante
nabrekel, dolgovezen stil stile ampolloso, prolisso
bizantinski, romanski, gotski stil stile bizantino, romanico, gotico
življenjski stil stile di vita
šport. stili v plavanju, rokoborski stili gli stili del nuoto, della lotta libera
pren. zabava v velikem stilu una festa in grande stile
pren. politik velikega stila un politico affermato, noto, di grande levatura

stó ciento , (pred samostalnikom) cien

od sto niti eden ni uno solo entre ciento
kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
sto let star secular, (oseba) centenario
sto tisoč cien mil

stôpenjski (-a -o) adj. graduale, di grado, graduato, a gradi:
stopenjski razvoj uno sviluppo graduale
strojn. stopenjski menjalnik cambio a più velocità

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri

stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

iz strahu por temor
iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
neosnovan, prazen strah miedo infundado
paničen strah miedo cerval, terror pánico
strah pred kaznijo temor al castigo
biti ves v strahu tener angustia mortal
strah me je česa tengo miedo a a/c
imeti strah pred tener miedo a
navdati koga s strahom meter miedo a alg
pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
tresti se od strahu temblar de miedo
zbujati strah dar miedo
umirati od strahu morirse de miedo
povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público

strahôten (-tna -o) adj.

1. atroce, orrendo, mostruoso:
strahoten prizor uno spettacolo atroce

2. orribile, tremendo; pren. crasso:
strahoten mraz, vihar un freddo, un uragano tremendo
strahotna nevednost ignoranza crassa

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strél (-a) m

1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
strel iz topa cannonata, colpo di cannone
strel z lokom frecciata
strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

2. šport. tiro; calcio; cannonata:
kazenski strel calcio di punizione
strel v vrata, na gol tiro in porta
strel z glavo tiro di testa
strel čez ramo rovesciata
strel iz kota calcio d'angolo, corner
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strel v prazno colpo a vuoto
lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
lov., voj. milostni strel colpo di grazia
šport. štartni strel segnale di partenza

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

súperlativ (-a) m lingv. (tudi ekst.) superlativo:
govoriti o kom v superlativih parlare di uno al superlativo

svet⁴ [è] moški spol (-a, -a, -i) der Rat (delavski Arbeiterrat, dijaški Schülerrat, družinski Familienrat, državni Staatsrat, duhovniški Priesterrat, Evropski Europarat, izvršni Exekutivrat, kantonski Kantonsrat, kronski Kronrat, mestni Stadtrat, ministrski Ministerrat, nadzorni Aufsichtsrat, pastoralni Seelsorgerat, Pastoralrat, regentski Regentschaftsrat, obratni Betriebsrat, skrbniški Vormundschaftsrat, starešinski Ältestenrat, upravni Verwaltungsrat, varnostni Sicherheitsrat, Varnostni svet OZN Weltsicherheitsrat, UNO-Sicherheitsrat, vojni Kriegsrat, zvezni Bundesrat, župnijski Pfarrgemeinderat, laikov Laienrat, strokovnjakov/ekspertov Sachverständigenrat, za vzgojo in izobraževanje Bildungsrat)
občinski svet der Gemeinderat, die Gemeindevertretung
poravnalni svet die Einigungsstelle, Schlichtungsstelle, der [Schlichtungsausschuß] Schlichtungsausschuss
svet staršev der Elternbeirat
član sveta das Ratsmitglied, der Rat
(občinskega Gemeinderatsmitglied, obratnega Betriebsratsmitglied, Betriebsrat)
predsednik sveta der Ratsvorsitzende
zasedanje/seja sveta die Ratsversammlung, die Ratssitzung
volitev v … svet die -ratswahl
(občinski Gemeinderatswahl, mestni Stadtratswahl)

svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
častiti svetnike in svetnice venerare i santi
razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio

svój (za 3. osebo) su , (poudarjeno) suyo

on (ona) ljubi svojo mater él (ella) quiere (ama) a su madre
biti sam svoj gospod no depender de nadie
(otroka) vzeti za svojega adoptar, prohijar
vsakemu svoje a cada uno (ali a cada cual) lo suyo

šála (-e) f

1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile

2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo

škárje (-rij) f pl.

1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura

2. zool. chela

3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)

šók (-a)

A) m

1. med. shock:
doživeti šok subire uno shock
živčni šok shock nervoso

2. ekst. shock, emozione violenta:
naftni šok shock petrolifero

B) šok adj. inv. shock; urto:
farm. šok doza dose urto
med. šok terapija shockterapia, urtoterapia
med. šok soba sala di rianimazione

špórt (-a) m

1. sport:
gojiti šport praticare uno, lo sport
odlikovati se v športu eccellere in uno sport
kolesarski šport sport del pedale, ciclismo
konjeniški šport equitazione, ippica
letalski šport sport del volo
razvedrilni, tekmovalni, profesionalni šport sport dilettantistico, agonistico, professionistico
plavalni šport nuoto
zimski športi sport invernali
množični šport sport di massa
borilni športi arti marziali
hitrostni športi sport di velocità
olimpijski športi sport olimpici

2. pren. (zabava, razvedrilo) sport, diporto:
kaj delati za šport fare qcs. per sport