Franja

κιθαριστικός 3 ki spada k citranju, ἡ κιθαριστική citranje, umetnost citranja, ὁ κιθαριστικός citrar.

κολακευτικός 3 κολακικός 3 (κόλαξ) laskav, priliznjen, prilizljiv, τέχνη umetnost prilizovanja, spretnost v prilizovanju.

κομμωτικός 3 izveden v lišpanju, ἡ κομμωτικὴ (τέχνη) umetnost lišpanja.

κυβερνητικός 3 (κυβερνήτης) izveden v krmarjenju, ἡ κυβερνητική(sc. τέχνη) krmarjenje, umetnost, krmiti (ladjo).

μαγειρικός 3 kuharski, ἡ μαγειρική(sc. τέχνη) kuharska umetnost, kuharstvo.

μαντικός 3 (μάντις) = μαντεῖος; ἡ μαντική (sc. τέχνη) umetnost ali dar prorokovanja, vedeževanje.

μαντοσύνη, ἡ ep. dar ali umetnost prorokovanja, vedeževalstvo.

Μοῦσα, ἡ [Et. iz podaljš. kor. men: men-dh, gl. μανθάνω] 1. muza, modrica; pl. Muze, Zevsove hčerke, boginje petja, glasbe in znanosti. 2. petje, pesem, napev, glasba, godba, pesništvo, umetnost, izobrazba.

μουσικός 3 (Μοῦσα) 1. kar se tiče Modric ali njih umetnosti, muzičen, lepoglasen, glasben, umetniško in znanstveno izobražen, ὁ μουσικός godec, glasbenik. 2. spreten, primeren, skladen; ἡ μουσική (sc. τέχνη) vsaka dušna izobrazba, umetnost.

νομοθετική, ἡ, sc. τέχνη (νομοθέτης) zakonodajstvo; umetnost, dajati zakone.

οἰκοδομικός 3 (οἰκο-δόμος) spreten v zidanju; subst. ὁ stavbni mojster, ἡ οἰκοδομική(sc. τέχνη) stavbarstvo, stavbna umetnost.

ὁπλῑτικός 3 ki se tiče hoplita, hoplitski, φάλαγξ pehota legije; subst. τὸ ὁπλιτικόν hopliti, ἡ ὁπλιτική borilna umetnost hoplitov, τὰ ὁπλιτικά ἐπιτηδεύων umetnik v borjenju (mečevanju).

ὁπλομαχία, ἡ (μάχομαι) boj s (težkim) orožjem, vaja v rabi orožja, vojna umetnost, taktika.

πεσσευτικός 3, at. πεττ. ki spada h kockanju, ἡ πεσσευτική spretnost v kockanju, umetnost kockanja.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πυκτικός 3 ki spada k rokoborbi, spreten v rokoborbi; subst. ὁ spreten rokoborec; ἡ πυκτική(sc. τέχνη) umetnost rokoborca, rokoborba, boj s pestmi.

στρατηγία, ἡ (στρατ-ηγός) 1. vrhovno poveljstvo, poveljništvo, poveljniška čast in služba; a) v Atenah: služba strategova; b) v Rimu: pretura. 2. vodstvo vojske; spretnost, vojna umetnost, taktika.

σφενδονητική, ἡ (sc. τέχνη) umetnost streljati s pračo, spretnost v streljanju s pračo.

τακτικός 3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).

τειχομαχία, ἡ, ion. -ίη 1. boj okrog zidovja (za zidovje), naskakovanje gradu, obleganje. 2. umetnost obleganja.