Franja

red-undō -āre -āvī -ātum (red in unda) „nazaj valovati“, od tod

1. razli(va)ti se čez kaj, stopiti (stopati) čez bregove, udariti (udarjati) čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati), (s)teči, liti, izli(va)ti se, (s)cediti se: mare numquam redundat Ci., Nilus campis redundat Lucr. poplavi polja, pituita redundat in corpore Ci., cibus necessitatem, ubi minime deceret, vomendi, et cibus non recens, ut accidere interim solet, redderetur, sed usque in posterum diem redundaret Q. izdatno (v izdatni meri) zadošča, sanguis in oculos redundat Plin. Od tod pt. pf. redundātus 3 pesn.
a) = redundans razlivajoč se, prekipevajoč: amne redundatis fossa madebat aquis O.; pa tudi tja in nazaj plivkajoč (pljuskajoč, valujoč, lijoč): boreae vis … redundat … flumine cogit aquas O.; od tod: omnis hic locus acervis corporum et civium sanguine redundavit Ci. kri se je cedila po tem kraju, ta kraj je bil preplavljen (prepojen, je obiloval) s krvjo, testis est Asia, quae magnis oppressa hostium copiis, eorum ipsorum sanguine redundavit Ci., illa crux, quae etiam nunc civis Romani sanguine redundat Ci., hesternā cenā redundantes Plin. iun. se prenapolnjeni (prenasičeni) od …

2. metaf.
a) obilno se izli(va)ti, privre(va)ti, (pri)teči kam, poplaviti (poplavljati) kaj, vsuti (usuti), usipati (usipavati), vsipati (vsipavati) se na kaj, zade(va)ti ali doleteti koga kaj (vselej le o kakem zlu ali nesreči): omnes in me meosque redundant ex fonte illo dolores Ci., nationes in provincias redundare poterant Ci., in me periculum redundavit, infamia ad amicos redundat Ci., ex tenui vectigali aliquid redundabit Ci. preostane, ex ea causa redundat Postumius Ci. izhaja popolnoma kriv; occ. (o govornikih in govoru) biti preobilen, obilovati, prekipevati: (sc. Stesichorus) redundat atque effunditur Q., Asiatici oratores parum pressi et nimis redundantes Ci., verba effervescentia et paulo nimium redundantia Ci.; pesn. z acc.: raucis talia faucibus redundat Stat. hitro govori (brboče, brbota, brbra).
b) (z abl.) obilovati s čim, imeti obilo česa, imeti (na voljo) (pre)obilico česa: luctu redundat victoria Ci., tuus deus non digito uno redundat Ci. nima niti prsta odveč, Hispanias armis non ita redundare T., Curiana defensio redundavit hilaritate Ci.; occ. biti (iz)obilen, biti v izobilju na voljo: ornatus orationis in aliquo redundat Ci., munitus iudicibus fuit, quorum hodie copia redundat Ci., nulla species neque praetermittatur neque redundet Ci. — Od tod adj. pt. pr. redundāns -antis prekipevajoč, obilen: Ambr., siquidem redundantia liquorum fiant corpora Cael., amputatio et decussio redundantioris nitoris Tert.; adv. redundanter

1. (pre)obilno, v (pre)polni meri: redundantius bibere Ambr. preobilno, čez mero.

2. s preobilno obširnostjo, preobširno, preobsežno, preobilno, predolgovezno: immodice et redundanter Plin. iun.

re-feriō -īre (re in ferīre)

1. udariti (udarjati) nazaj, vrniti (vračati) udarec: patitor tu item, quom ego te referiam Pl., percussit te: recede; referiendo enim et occasionem saepius feriendi dabis et excusationem Sen. ph., ferientem Ambr.; abs.: Ambr.

2. odbi(ja)ti: speculi referitur imagine Phoebus O. sončna luč odseva, referitur vocibus echo Aus.

refrapper [rəfrape] verbe transitif zopet udariti; znova kovati (denar)

re-per-cutiō -ere -cussī -cussum (re in percutere iz per in quatere) klas. le pt. pf.

1. udariti (udarjati) nazaj, (od)suniti (nazaj), potisniti (potiskati) nazaj, odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati), odgnati (odganjati), vreči (metati) nazaj, (za)lučati nazaj, povzročiti, da kdo, kaj odskoči (odskakuje): homo repercussus Val. Max., discus repercussus in aëra O. v zrak odbit, v zrak zalučan (zagnan), ita est aliquid, quid huius fontis excursum repercutiat Plin. iun.

2. pass. repercuti odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se in repercussus 3 „odskočivši“, odskakujoč, odbijajoč se, odbit =
a) (o glasu) odmevajoč: voces repercussae montis anfractu T., clamor iugis montium repercussus Cu.; obratno: clamores repercussae valles augebant L.
b) (o svetlobi) odsevajoč, (od)bliskajoč se, lesketajoč se: lumen aquae sole repercussum V., Phoebo (sole V.) repercusso O., gemmae reddebant lumina repercusso aëre Plin.

2. metaf. kako izjavo odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): orationes alicuius dicto aliquo Plin. = aliena Q., fascinationes Plin.

3. (za)slepiti, zaslepiti (zaslepljati, zaslepljevati): multa aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph.

4. novce prekovati: monetam Tert.

5. zopet (znova, nazaj) biti, udarec (udarce) vrniti (vračati): cum percuteretur, non repercussit Ambr.

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

retrocede¹ [retrəsí:d] neprehodni glagol
(tudi medicina) nazaj iti; na znotraj udariti (izpuščaj)

rítniti -em ritnuti, udariti nogom: konj ga je ritnil; konj se ritne

sballare¹

A) v. tr. (pres. sballo) razmotati, razpakirati

B) v. intr. udariti mimo, zmotiti se

schiacciare

A) v. tr. (pres. schiaccio)

1. mečkati; tlačiti; stisniti, stiskati; pritisniti, pritiskati (tudi pren.):
schiacciare il freno pritisniti na zavoro
schiacciare le patate tlačiti krompir
schiacciare moccoli pog. kleti, preklinjati, bentiti
schiacciare un pisolino zadremuckati

2. pren. skaziti, popačiti

3. pren. potolči:
schiacciare l'avversario potolči nasprotnika
schiacciare qcn. all'esame toskansko koga vreči na izpitu

4. šport smashati, udariti žogico s smashom (tenis)

B) ➞ schiacciarsi v. rifl. (pres. mi schiaccio) mečkati, tlačiti se, sploščiti se

scontrarsi v. rifl. (pres. mi scontro)

1. avto trčiti

2. spopasti, spopadati se; udariti se

3. pren. razhajati se

scudisciare v. tr. (pres. scudiscio) udariti z bičem, bičati

shin [šin]

1. samostalnik
golenica (kost)

shin of beef podkolenica goveda
to break shins sleng izvleči, izvabiti denar

2. neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se (up po)
plaziti se (down dol, po)
ameriško peš iti, teči

to shin up a tree plezati na drevo, po drevesu
prehodni glagol
udariti (koga) po golenici; splezati na (kaj)

to shin o.s. z golenico udariti ob (kaj)
to shin round ameriško tekati, dirjati, krevsati okoli

shoulder² [šóuldə] prehodni glagol
dati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet)
figurativno prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni
neprehodni glagol
udariti z rameni (against ob)
preriniti se (z rameni) (through skozi)

shoulder arms! vojska puško na rame!
to shoulder the responsibilily naložiti si, prevzeti odgovornost
to shoulder one's way through the crowd (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico

slice² [sláis] prehodni glagol
narezati, razrezati v režnje (rezine, kose), odrezati reženj (kos); razdeliti, rezati; presekati, razklati
figurativno razkosati, razdeliti (golf)
udariti (žogo) tako, da odleti v stran; nespretno zaveslati z veslom (po vodi)
neprehodni glagol
rezati (režnje, kose itd.)

the ship slices the sea ladja reže morske valove
to slice an estate into farms razdeliti zemljišče na kmetije

slog [slɔg]

1. samostalnik
silovit udarec (na slepo); naporno delo

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
močno udariti (na slepo), močno suniti (žogo); udrihati na levo in desno, lopniti (koga), premlatiti
figurativno uporno, trdovratno delati

to slog away trdo delati, mučiti se (at s, pri)

slosh [slɔš]

1. samostalnik
plundra, brozga; nesnaga
figurativno vodéna pijača

2. neprehodni glagol
hoditi po plundri (brozgi), po nesnagi
ameriško tavati, klatiti se, potikati se
prehodni glagol
sleng politi, razliti (tekočino); politi (koga)
sleng močnó udariti, lopniti (koga)

slug³ [slʌg]

1. samostalnik
močan udarec

2. prehodni glagol
močnó udariti ali zadeti (s pestjo); pretepsti

snick [snik]

1. samostalnik
drobna zareza, urez; (cricket) lahen udarec

2. prehodni glagol
(z nožem ali s škarjami) napraviti zarezo, rahlo (kaj) zarezati
sleng (u)krasti, zmakniti; (cricket) lahno udariti (žogo)

snick and snee suniti, urezati (z nožem)
to snick off odrezati
to snick out izrezati

spanciare

A) v. intr. (pres. spancio)

1. udariti s trebuhom, pasti na trebuh (pri skoku v vodo)

2. aero zgubljati višino; strmo padati; udariti s trupom (ob tla)

B) ➞ spanciarsi v. rifl. (pres. mi spancio)

1.
spanciarsi dalle risa pokati od smeha

2. gubati se

spank [spæŋk]

1. samostalnik
udarec z dlanjo (s copato ali kakim drugim ploščatim predmetom) po zadnjici; plosk

2. prehodni glagol
udariti ali nabiti po zadnjici, našeškati; z udarci gnati (konja itd.) naprej
neprehodni glagol
hitro iti, dirjati, drveti; (o konju) teči v koraku med dirom in galopom
navtika udarjati ob valove (o ladji)