Franja

potujóč itinérant

potujoči trgovec (sejmar) (marchand moški spol) forain moški spol

potujóč (-a -e)

A) adj.

1. che viaggia, viaggiante

2. ambulante, circolante, itinerante:
potujoča knjižnica biblioteca ambulante, bibliobus; biblioteca circolante
potujoča pošta ambulante postale
potujoče gledališče teatro itinerante
potujoči kino cinemobile
hist. potujoči pevec menestrello; cantastorie
potujoči trgovec s čevlji scarpaio
potujoči prodajalec pletenin magliaro

B) potujóč (v adv. rabi) viaggiando

prêmog coal

prêmog lignit lignite
mehki prêmog soft coal
trdi prêmog hard coal
rjavi prêmog brown (ali vegetable) coal; (antracit) anthracite, hard coal
smolnat, smolasti prêmog bituminous coal
nesortiran prêmog ungraded coal
kopanje, proizvodnja prêmoga coal-mining
nahajališče prêmoga coalfield
lopa za prêmog coal shed
shramba za prêmog coalhole, coal store
nakladač, nakladalec prêmoga coal-heaver
ladja, vagon za prevoz prêmoga coaler
poraba prêmoga consumption of coal, coal consumption
posoda za prêmog coal scuttle
parnik na prêmog coal-burner
rudnik prêmoga coal mine
skladišče prêmoga coal yard
trgovec s prêmogom coal merchant
zaboj za prêmog coal-bin
naložiti prêmog na ogenj to put coal on the fire
naložil bom še malo prêmoga I'll just put a bit more coal on
vzeti, založiti se s prêmogom (o lokomotivi) to take on coal

premožen pridevnik
(o materialnih dobrinah) ▸ tehetős, jómódú, vagyonosLe premožne družine so si lahko privoščile učitelja. ▸ Csak a tehetős családok engedhették meg maguknak a tanítót.

premóžen riche, aisé, fortuné, cossu

premožna družina famille ženski spol aisée (ali fortunée)
premožen trgovec commerçant moški spol cossu
biti premožen avoir de la fortune (ali du bien), avoir des moyens, figurativno avoir pignon sur rue, avoir du foin dans ses bottes

preprog|a [ó] ženski spol (-e …)

1. der Teppich (berberska Berberteppich, der Berber, molitvena Gebetsteppich, orientalska Orientteppich, perzijska Perserteppich, der Perser, petljasta Frieselteppich, stenska Wandteppich, iz krp Flickenteppich, velurna Veloursteppich, vozlana Knüpfteppich)

2. die Matte (kokosova Kokosmatte)
|
… preprog Teppich-
(čiščenje die Teppichreinigung, izdelovalec/izdelovalka vozlanih der Teppichknüpfer/ die Teppichknüpferin, naprava za čiščenje die Teppichbürste, der Teppichkehrer, pena za čiščenje der Teppichschaum)
trgovec s preprogami der Teppichhändler
pomesti pod preprogo (prikriti) unter den Teppich kehren

primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

de primeur (agronomie) zgoden
avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino

prodajal|ec moški spol (-ca …) der Verkäufer (časopisov Zeitungsverkäufer, mleka Milchverkäufer, srečk Losverkäufer, sladoleda Eisverkäufer); (trgovec) der Händler (ki ponuja blago na cesti Straßenhändler); delovno mesto: der Verkäufer, die Verkaufskraft; svoj. prid.: prodajalčev

raritéta (redkost) rareté ženski spol , objet moški spol de curiosité

trgovec z raritetami antiquaire moški spol
zbiralec raritet collectionneur moški spol de pièces rares

raritéta raridad f ; objeto m raro; curiosidad f

trgovec z raritetami negociante m de curiosidades

realitet|e [é] ženski spol množina (nepremičnine) Immobilien množina, avstrijsko: Realitäten množina
trgovec z realitetami der Immobilienmäkler, avstrijsko: Realitätenhändler

retail¹ [rí:teil]

1. samostalnik
trgovina trgovina (prodaja) na drobno, detajlna trgovina

by retail, at retail na drobno
to sell by (ameriško at) retail prodajati na drobno; preprodati

2. pridevnik
maloprodajen; ki se bavi s trgovino na drobno

retail dealer trgovec na drobno
retail store prodajalna na drobno
retail price drobnoprodajna cena

3. prislov
na drobno

to sell both whole sale and retail prodajati na debelo in na drobno

retiré, e [rətire] adjectif odmaknjen, samoten; samotarski; ne več aktiven, upokojen

quartier masculin retiré et calme odmaknjena in mirna mestna četrt
retiré du monde odmaknjen od sveta
commerçant masculin retiré ne več aktiven trgovec
depuis qu'il est retiré, il voyage beaucoup odkar je upokojen, mnogo potuje
mener une vie retirée, vivre retiré et solitaire živeti v samoti, proč od ljudi
coin masculin retiré odmaknjen kot(iček)

ríba fish

Ribe astronomija Pisces pl (s konstr. v sg), the Fishes
ríbi podoben fishlike
ríba pilot pilot fish
ríba roparica predatory fish
leteča ríba flying fish
morska ríba sea fish, salt-water fish
sladkovodna ríba freshwater fish
koš(ara) za ríbe fish basket, creel
prodajalec, -lka ríb fishmonger
trgovec z ríbami fish merchant
nož za rezanje ríbe fish slice
gojitev ríb fish farming, pisciculture
nasoljena ríba salt fish
jata ríb shoal, school
zdrav kot ríba sound as a bell, fit as a fiddle, in the pink, in fine fettle
zdrav je kot ríba he is as fit as a fiddle
loviti ríbe to fish, s trnkom to angle, s podvodno puško to spearfish
poloviti vse ríbe v ribniku to fish out a pond
počutiti se kot ríba na suhem (kopnem) to feel like a fish out of water
molčati kot ríba to be as mute as a fish
počutil sem se kot ríba v vodi I was fit as a fiddle
bogat z ríbami abounding in fish
male ríbe (figurativno) small fry, ZDA pogovorno small potatoes pl

sadj|e srednji spol (-a …) das Obst; (koščičasto Steinobst, lupinasto Schalenobst, pečkato Kernobst, namizno Tafelobst, obrano Pflückobst, odpadlo Fallobst, v špalirju Spalierobst, za predelavo Industrieobst, za skladiščenje/zimsko Lagerobst)
južno sadje Südfrüchte množina
zimsko sadje spätes Obst
zgodnje sadje Frühobst
suho sadje Backobst, Dörrobst
sveže sadje Frischobst
zamrznjeno sadje Gefrierobst
… sadja Obst-
(obiralec der Obstpflücker, obiranje die Obsternte)
košara s sadjem der Früchtekorb
trgovec s sadjem der Obsthändler
okus po sadju der Fruchtgeschmack
nož za sadje das Obstmesser
stojnica za sadje der Obststand

sádje fruit

koščičasto sádje stone fruit, drupe
vkuhano, konservirano sádje preserved fruit
kuhano sádje stewed fruit
mesnato sádje pulpy (ali fleshy) fruit
posušeno sádje dried fruit
dehidrirano sádje dehydrated fruit
kandirano sádje candied fruit
južno sádje citrus fruit
špalirsko sádje wall fruit
zimsko sádje winter fruit
nabirač, trgač sádja fruit picker (ali gatherer)
uvoženo sádje imported fruit
stiskalnica za sádje fruit press
sušilnica za sádje fruit kiln
trgovec s sádjem (na drobno) fruiterer, fruit seller, (na debelo) fruit merchant, fruit dealer
letos bo dosti sádja there will be an abundance of fruit this year
konservirati, vkuhati sádje to preserve fruit
obirati sádje to pick fruit

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški

1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.

2. egiptovski poslanec v Rimu: C.

3. grški zdravnik: CELS.

4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.

4. grški slikar: PLIN.

5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.

6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN.

siròmah m, zval. siròmaše, mn. siròmasi, siròmāh -áha m, zval. sȉromāše, mn. siromási siromak, revež; siromah duhom revež po duhu; siromah kao crkveni miš; ja sam siromah trgovac sem reven trgovec; siromah čovjek tanko svira

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal